Medtem ko so nemško križarsko odpravo potolkli Seldžuki in se je večina anglo-flandrijske odprave odločila, da bo raje ostala na Portugalskem, je francoska odprava pod vodstvom kralja Ludvika VII. še edina, ki prodira proti Sveti deželi. Toda tudi njena pot se v tem letu konča (pre)hitro.↓
Karkoli se je že v Sveti deželi dogajalo me francoskim kraljem Ludvikom VII. in kraljico Eleanoro Akvitansko, je bil to razlog za njuno kasnejšo ločitev, oziroma razveljavitev zakona.
6. januar → Bitka pri gori Kadmus: francoska odprava pade v zasedo Seldžukov Sultanata Rum in je popolnoma poltolčena. Ker Seldžuki ne prepoznajo Ludvika VII., se temu komaj uspe izogniti smrti in/ali ujetništvu.↓
20. januar → Ostanki nemške in francoske križarske odprave se regrupirajo v Attaleji in nadaljujejo pot proti Levantu. Seldžuki razpustijo svojo vojsko in ohranijo zgolj manjše oddelke, ki napravijo pot križarjev bolj težavno.↓
→ Ljubezenska afera ali zgolj razkrita spletka med knezom Rajmodom Poitierskim in francosko kraljico (ter njegovo nečakinjo) Eleanoro Akvitansko? Kralj Ludvik VII. svojo soprogo aretira in z vojsko nadaljuje pot proti Jeruzalemu.
Po zelo verjetnem družinskem umoru touluškega grofa Alfonza Jordana, ki se je zgodil v Cezareji, grofijo Toulouse nasledi njegov sin Rajmond V.. Vojaki zvesti Alfonzu Jordanu se iz protesta tik pred ciljem obrnejo in vrnejo domov.
Vsa mesta upravno vključi v normansko Kraljevino Afriko, ki ji kraljuje sicilski kralj Roger II.
Zavzetje Mahdije predstavlja dokončen konec nekoč mogočne ziridske dinastije.
22. junij - Preostanek angleško-flamske križarske flote, ki se je odločila za pot proti Jeruzalemu, spotoma opleni Oran.
Z neuspešnim obleganjem Damaska se konča (neuspešna) druga križarska vojna.
24. julij - Koncil v Akri: jeruzalemsko plemstvo in visoka duhovščina se skupaj z evropskimi voditelji križarskega pohoda posvetujejo o nadaljnjih vojaških ciljih. Na koncu se s pomisleki jeruzalemskega plemstva evropski voditelji in jeruzalemski kralj Baldvin III. odločijo za obleganje Damaska.↓
julij → Vojska več kot 50.000 križarjev se odpravi nasproti Damasku.↓
24. julij → Muslimani v Damasku se izogibajo odprtemu spopadu in vseskozi nadlegujejo križarje na zelo težavnem terenu.↓
→ Ker se križarji ne zmorejo sporazumeti o enotnem napadu na mesto, jim obleganje Damaska spodleti.↓
28. julij → Damasku prispeta na pomoč brata Nur ad-Din in Saif ad-Din. Križarji opustijo obleganje in se sprti vrnejo v Jeruzalem, od tam pa velika večina nazaj domov.
marec - Koncil v Reimsu: organizira in udeleži se ga papež Evgen III.. Na koncilu obravnavajo predvsem aktualne zadeve (ponovitev starih zahtev s koncilov predhodnih papežev, nova pravila, izobčenja, itd.)
Pečat sicilskega admirala grškega rodu Jurija Antioškega, ki je širil kraljestvo za kralja Rogerja II. Sicilskega
Manj sreče kot z Bizantinci in Afričani ima italo-normanski admiral Jurij Antioški z Benečani, ki ga porazijo na južni obali Peloponeza pri rtu Cape Matapan.
marec - Bizantinski cesar Manuel I. Komnen podeli Benečanom, ki jih potrebuje za boj proti Normanom, še dodatne trgovske privilegije. Bizantinska mornarica je namreč v precej klavrnem stanju.
2. maj - Iz nepoznanih razlogov umre apulijski vojvoda in kronski princ Roger III.. Nasledi ga njegov mlajši in še edini preživeli brat od štirih Vilijem I.
15. julij - Ker je voditelj rimske komune Arnold iz Brescie prisilil papeža Evgena III. v izgnanstvo, ga le-ta izobči, kar pa nima za papeža željenega učinka.
Bizantinska plemkinja Ana Komnena začne v samostanu, kamor je bila izgnana zaradi dvornega spletkarstva, pisati Aleksijado, življenjepis njenega očeta Alekseja I. Komena.
