Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskihdežel od Laponske - Baltskega morja - Jadranskega morja do Egejskega morja ali podrobneje: od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d. Elbe – Bodenteich – Braunschweig – Goslar – Göttingen – Münchberg – Marktredwitz (varianta: Cheb - Nýrsko – Železná Ruda – Bayerisch Eisenstein) – Furth im Wald – Gr. Arber – Arbesbach – Melk a.d. Donau – Radeljski prelaz – Mozirje – Rijeka/Strunjan (Koper) – vožnja – Igoumenitsa – Janina – Florina – Alexandroupolis (GR).
Evropske pešpoti v Sloveniji koordinira Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji, ki so jo ustanovile: Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije.
Zgodovina
Pobudnik evropskega popotništva na Slovenskem je bil gozdarski inženirMilan Ciglar, ki je idejno trasiral potek E6 proti jugu čez ozemlje Slovenije. Ta del poti od Radeljskega prelaza do Strunjana se zato imenuje Ciglarjeva pot - od Drave do Jadrana in je po našem ozemlju dolga 315 km[1]. Odprta je bila leta 24. 5. 1975 na Mašunu in je prvotno potekala preko Snežnika na Hrvaško do Kastva pri Opatiji. Po razpadu Jugoslavije je bila pot leta 1997 spremenjena tako, da se konča v Strunjanu.
Z dokončanjem celotne trase pešpoti E-6 je po skoraj 3 tisočletjih ponovno zaživela nekdanja Jantarska pot med Baltikom in Jadranom.
E 6 je dolga okoli 350 (ali 410) km. Na poti po Sloveniji je 39 kontrolnih točk. V popotno knjižico je treba odtisniti žig. Ko je pot opravljena, dobi pohodnik spominsko značko. Pohodna knjižica je na voljo pri Turistični zvezi Slovenije. Zaželeno je, da pohodnik vodi dnevnih vtisov, fotografira in zbira razne podatke, saj to predstavlja trajen spomin na prehojeno pot.
Da bi si hojo lažje organizirali je E6 razdeljena na več smiselnih etap in sicer: