Naselje leži ob Strunjanskem zalivu in v istoimenski dolini ob potoku Roje in ob njegovih pritokih, tudi na prisojnih pobočjih griča Ronek (116 m n. v.), ki se na severu strmo spušča proti zalivu sv. Križa in se konča z visokim flišnimklifom. Na koncu Strunjanskega zaliva so v območju Krajinskega parka Strunjan najmanjše in najsevernejše soline na Jadranu, še delujoče Strunjanske soline.
Zgodovina
Italijanski fašisti so 19. marca 1921 v Strunjanu med vožnjo Porečanke proti Trstu z vlaka streljali na otroke in jih sedem zadeli. Pod streli sta dva otroka umrla, pet jih je bilo ranjenih, med njimi dva tako hudo, da sta vse življenje ostala invalidna. [5]
Opis naselja
Strunjan je turistično manj razvit od bližnjega Portoroža, čeprav so tudi tu hoteli, namenjeni tistim, ki si želijo mirnejšega oddiha. Prebivalci se še ukvarjajo s pridelovanjem zgodnjih vrtnin, sadjarstvom in vinogradništvom ter oljkarstvom.
Naselje sestavljajo zaselki Karbonar-Carbonaro, Marčane-Marzanedo, Pretski Grič-Punta Nambole, Ronek-Ronco in Sv. Duh-Santo Spirito.
Šolstvo
V kraju sta slovenska podružnična osnovna šola in šola za otroke s posebnimi potrebami, ki nosi ime Elvire Vatovec.
Kaki (znanstveno imeDiospyros kaki) so iz Azije, iz Kitajske in Japonske prinesli pomorščaki v Evropo okoli leta 1870, v Istro pa v prvih desetletjih 20. stoletja.
V strunjanski dolini je skoraj tretjina vseh slovenskih nasadov kakija, da je pridelek obilen in kakovosten pa gre zasluga zlasti blagi klimi in rodovitnim tlom. Idejo za organizacijo praznika kakijev v Strunjanu sta že pred leti dala predsednik in član lokalnega Turističnega društva Solinar, oba pridelovalca kakijev, ker sta želela tudi širši javnosti predstaviti to dotedaj dokaj neznano sadje in možnosti njegove uporabe v kulinariki. Prireditev poteka vsako leto v mesecu novembru, pri njej poleg aktivnih članov turističnega društva sodelujeta še kmetijsko svetovalna služba iz Kopra in Talaso Strunjan.[6] Poleg praznika kakijev v Strunjanu praznujejo tudi praznik artičok.
Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS2069228. ISBN88-85289-67-3.
Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS255995904. ISBN978-961-92578-5-2.