Evropska centralna banka je edina institucija Evropske unije, ki je pri svojem delovanju neodvisna. Napotkov ali direktiv ji ne morejo dajati niti posamezne vlade držav članic niti katerakoli druga institucija Evropske unije.[2]
Dvakrat mesečno se direktorji centralnih bank posamezni držav sestanejo v Frakfurtu na seji sveta Evropske centralne banke. Na njej razpravljajo o problemih evrskega območja, pa tudi mednarodnih financ. Na sejah se med drugim odločajo o posameznih obrestnih merah, po katerih si lahko banke na evrskem območju sposojajo denar. Nizke obrestne mere se večinoma razumejo kot pomoč za oživitev konjunkture, kajti podjetja lahko na ta način pridobivajo ugodnejše obresti za nove naložbe. Kadar pride do pregretja konjunkture, torej takrat, ko se sposoja preveč denarja, pa Evropska centralna banka količino denarja v obtoku spet omeji in tako zavre inflacijo.
Obrestne mere tedaj zvišajo, krediti pa podražijo. Hkrati s tem se zvišajo tudi obresti od hranilnih vlog.
.jpg)
