Pariška pogodba (uradno Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo) je bila podpisana 18. aprila 1951. Države podpisnice so bile Francija, Zahodna Nemčija, Italija in tri države Beneluksa (Belgija, Luksemburg in Nizozemska). S pogodbo so ustanovile Evropsko skupnost za Premog in Jeklo (ESPJ), ki je pozneje postala del Evropske Unije. Pogodba je začela veljati 23. julija 1952 in prenehala veljati 23. julija 2002, natanko petdeset let po tem, ko je prišla v veljavo.
Pogodba je bila videna kot sredstvo za zagotavljanje politične in gospodarske stabilnosti v zahodni Evropi po drugi svetovni vojni. Nekatere države, ki so prej bile v vojni druga z drugo, so si s to pogodbo delile sredstva proizvodnje premoga in jekla, surovin, ki so bile ključne v vojni.
Evropsko deklaracijo so podpisali vsi prisotni voditelji. Ta je izjavila, da se je s pogodbo rodila Evropa. Poudarjala je nadnacionalno načelo kot temelj nove demokratične ureditve Evrope. Nadnacionalnemu konceptu je ostro nasprotoval Charles de Gaulle.
Časovni trak razvoja Evropske unije
Zunanje povezave
