Cesar Džunna

Džunna
Portret
Japonski cesar
Vladanje823–833
ustoličenje30. maj 823
PredhodnikSaga
NaslednikNinmjo
Rojstvo786
Smrt11. junij 840
Junna-in[d]
Pokop
Oharano no niši no minenoe no misasagi (Kjoto)
Zakonec
  • Princesa Sejši/Masako
  • Princesa Koši
    (med drugimi)
Potomciglej spodaj
RodbinaJamato
OčeCesar Kanmu
MatiFudživara no Tabiko

Cesar Džunna (淳和天皇 Džunna-tenno, ok. 785 - 11. junij 840) je bil 53. japonski cesar[1] v skladu s tradicionalnim redom nasledstva.[2] Vladal je med leti 823 in 833.[3]

Tradicionalna zgodba

Džunna imel šest cesaric in cesarskih družic in 13 cesarsih sinov in hčera.[4] Njegovo osebno ime (imina) je bilo Otomo (大伴).[5]

Džunna tradicionalno častijo na njegovem grobu, ki ga je cesarska hiša imenovala Oharano no Niši no Minenoe no Misasagi (嵯峨山上陵 "cesarski mavzolej Oharano no Niši no Minenoe") v okrožju Nišikjo-ku v Kjotu, kjer je njegov mavzolej.

Dogodki tekom življenja cesarja Džunna

  • 810: Po uporu cesarja Hejzeja je postal kronski princ cesarja Saga pri 25 letih starosti.
  • 30. maj 823[6] (Konin, 17. dan 4. meseca 14. leta): v 14. letu vladavine cesar Saga abdicira in nasledstvo (senso) prejme Džunna, Sagov mlajši brat in tretji sin cesarja Kanmuja.[7]
  • 22. marec 833 (Tenčo, 28. dan 2. meseca 10. leta): V 10. letu vladavine cesar Džunna abdicira in nasledstvo (senso) prejme njegov posvojeni sin. Kmalu zasede prostol (sokuj) kot cesar Ninmjo. Po očetove odstopu sta bila živa dva bivša cesarja. Saga se je imenoval "starejši upokojeni cesar", Džunna pa "mlajši upokojeni cesar".
  • 11. junij 840 (Džova, 8. dan 5. meseca 7. leta): Bivši cesar Džunna umre pri starosti 55 let.[8] Po smrti je Fudživara Jošifusa manevriral dogodke tako, da je prišel Montoku (namesto princa Cunesada) na prestol; smrt cesarja Džunna je odprla pot vzponu klana Fudživara.[9]

Obdobja nengo tekom vladavine cesarja Džunna

Leta vladavine cesarja Saga sovpadajo z več kot enim imenom ere (nengo).[10]

Kugjo

Kugjo (公卿)  je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meidži.[11]

Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Džunna so vrh organa Dajdžo-kan sestavljaliː

  • Sadajdžin, Fudživara no Fujucugu (藤原冬嗣), 825-826.; Fudživara no Ocugu (藤原緒嗣), 832-843.
  • Udajdžin, Fudživara no Ocugu (藤原緒嗣), 825-832.; Kijohara no Nacuno (清原夏野), 832-837.
  • Najdajdžin (ni imenovan)
  • Dajnagon, Fudživara no Ocugu (藤原緒嗣), 821-825; Jošimine no Jasujo (良峯安世) (polbrat cesarja Džunna), 828-830; Kijohara no Nacuno (清原夏野), 828-832; Fudživara no Mimori (藤原三守), 829-838

Družice in otroci

Japonski cesarski pečat - stiliziran cvet krizanteme

Cesarica: Cesarska princesa Šoši/Masako (正子内親王; 810-879), hčerka cesarja Saga

  • Drugi sin: Cesarski princ Cunesada (恒貞親王; 825-884), kronski princ (odstavljen 842)
  • Tretji sin: Cesarski princ Motosada (基貞親王; 827-869)

Četrti sin: Cesarski princ Cunefusa (恒統親王; 829-842)

Hi (posmrtna odlika cesarice): Cesarska princesa Koši (高志内親王) (789-809), hči Cesarja Kanmu

  • Prvi sin: Cesarski princ Cunejo (恒世親王) (806-826)
  • Prva hčerka: Cesarska princesa Udžiko (氏子内親王) (?-885), 16. sajo v svetišču Ise (823-827)
  • Cesarska princesa Juši (有子内親王) (?-862)
  • Cesarska princesa Sadako (貞子内親王) (?-834)

Njogo: Nagahara no Motohime (永原原姫)

Njogo: Tačibana no Udžiko (橘氏子), hči Tačibana no Nagana

Kouj: Fudživara no Kijoko (藤原潔子), hči Fudživara no Nagaoka

Dvorna gospa: Princesa Ocugu (緒継女王) (787-847)

Dvorna gospa: Onakatomi no Jasuko (大中臣安子), hči Onakatomi no Fučiia

  • Cesarski princ Jošisada (良貞親王) (?-848)

Dvorna gospa: Ono no Takako (大野鷹子), hči Ono no Masaa

  • Cesarska princesa Hiroko (寛子内親王) (?-869)

Dvorna gospa: Tačibana no Funeko (橘船子), hči Tačibana no Kijona

  • Cesarska princesa Takaiko (崇子内親王) (?-848)

Dvorna gospa: Tadžihi no Ikeko (丹犀池子), hči Tajihi no Kadonarija

  • Cesarska princesa Tomoko (同子内親王) (?-860)

Dvorna gospa: Kijohara no Haruko (清原春子), hči Kijohara no Nacuna

  • Cesarska Princesa Meiši (明子内親王) (?-854)

Neznana dama

  • Mune no Čuši (統忠子) (?-863), odstranjena iz cesarske družine s prejetjem družinskega imena od cesarja (Šisej Koka, 賜姓降下) v letu 862

Sklici

  1. ↑ Emperor Junna, Ōharano no Nishi no Minenoe Imperial Mausoleum, Imperial Household Agency
  2. ↑ Ponsonby-Fane, Richard. (1959). The Imperial House of Japan, p. 64.
  3. ↑ Brown and Ishida, pp.282–283; Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki, p. 164; Titsingh, Isaac. (1834). Annales des empereurs du Japon, pp. 102–106., str. 102, na Google Knjige
  4. ↑ Brown and Ishida, p. 282.
  5. ↑ Titsingh, p. 103; Brown and Ishida, p. 282.
  6. ↑ Julian dates derived from NengoCalc
  7. ↑ Brown and Ishida, pp. 282–283.
  8. ↑ Brown and Ishida, p. 283; Varely, p. 164.
  9. ↑ Mason and Caiger, p. 69
  10. ↑ Titsingh, p. 102.
  11. ↑ Furugosho: Kugyō of Junna-tennō

Reference

  • Brown, Delmer M.; Ishida, Ichirō (1979). The Future and the Past (a translation and study of the Gukanshō, an interpretive history of Japan written in 1219). Berkeley: University of California Press. ISBN 978-0-520-03460-0. OCLC 251325323.
  • Imperial Household Agency (2004). [Emperor Junna, Ōharano no Nishi no Minenoe Imperial Mausoleum] (v japonščini) http://www.kunaicho.go.jp/ryobo/guide/053/index.html. Pridobljeno 4. februarja 2011. {{navedi splet}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |url= (pomoč)
  • Mason, R.H.P; Caiger, J.G. (1997). A History of Japan (2. (revised) izd.). North Clarendon, VT: Charles E. Tuttle Company. ISBN 0-8048-2097-X.
  • Kasai, Masaki. (1991). 公卿補任年表 (Kugyō Officials Chronological Table.) Tokyo: Yamakava Shuppan-sha. ISBN 4-634-60270-9; ISBN 978-4-634-60270-0; OCLC 166930357
  • Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). The Imperial House of Japan. Kyoto: Ponsonby Memorial Society. OCLC 194887
  • Titsingh, Isaac. (1834). Nihon Odai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. OCLC 5850691
  • Varley, H. Paul. (1980). Jinnō Shōtōki: A Chronicle of Gods and Sovereigns. New York: Columbia University Press. ISBN 978-0-231-04940-5978-0-231-04940-5; OCLC 59145842