Cesar Saga (嵯峨天皇 Saga-tenno, 10. oktober 768 - 24. avgust 842) je 52. japonski cesar[3] v skladu s tradicionalnim dednim nasledstvom.[4] Vladal je med leti 809 in 823.[5]
Tradicionalna zgodba
Saga je bil drugi sin cesarja Kanmuja in Fudživara no Otomuro.[6][7] Njegovo osebno ime je bilo Kamino (神野).[8] Saga je bil "izurjen kaligraf", ki je znal pisati v kitajščini in ki je prvi prirejal cesarska tekmovanja v poeziji (naj'en).[9] Po legendi je bil prvi japonski cesar, ki je pil čaj.
Saga tradicionalno častijo na njegovem grobu, ki ga je cesarska hiša imenovala Saganojamanoe no Misasagi (嵯峨山上陵 "cesarski mavzolej Saganojamanoe) v okrožju Ukjo-ku v Kjotu, kjer je njegov mavzolej.
Dogodki tekom življenja cesarja Saga
806 Saga postane prestolonaslednik pri starost 21 let.
17. junij 809[10] (Dajdo, 1. dan 4. meseca 4. leta): V 4. letu vladavine cesar Hejzej abdicira zaradi hujše bolezni; dedovanje (senso) prejme Kanmujev drugi sin Saga, saj je najstarejši postal budistični menih. Kmalu zatem je zasedel prestol (sokuj) kot cesar Saga.[11]
Kmalu po svojem ustoličenju je Saga tudi sam zbolel. V tem ččasu poteka spor med Hejzejem in njegovim bratom o idealni lokaciji prestolnice. Hejzej zagovarja premik nazaj v Naro, brat pa Heian. Hejzej izrabi sinovo bolezen in organizira upor, imenovan incident Kusuko, a ga sile pod tajšogunom Sakanoue no Tamuramarom, zveste novemu cesarju, porazijo in omejijo posledice, ki bi jih prinesel širši spor.[12] Taistiega Tamuramara se spominjajo v Aomoriju, kjer vsako leto prirejajo festival nebuta ali neputa-macuri, kjer lahko vidimo vrsto velikanskih, posebej zgrajenih osvetljenih papirnatih splavov. Te ogromne lampijonom podobne strukture so barvito poslikane z mitološkimi prizori. Skupine moških jih prenašajo po ulicah ob vzpodbudi množice. Vojaškega vodja se spominjajo na takšen način, ker naj bi naročil izgradnjo podobnih velikanskih lampijonov in jih dal postaviti na vrhe hribov. Ko so radovedni pripadniki ljudstva Emiši prišli raziskovat te luči, naj bi jih Tamuramarovi možje zajeli in podjarmili .[13]
24. avgust 842 (Džova, 15. dan 7. meseca 9. leta): Saga je umrl v starosti 57 let.[14]
Obdobja nengo tekom vladavine cesarja Saga
Leta vladavine cesarja Saga sovpadajo z več kot enim imenom ere (nengo).[15]
Na starodavnem Japonskem so živeli štirje plemeniti klani Genpejtokicu (源平藤橘). Eden od teh klanov, Minamoto ali Gendži (源氏), in izmed njih klan Saga Gendži (嵯峨源氏), so potomci 52. cesarja Saga. Sagov sin Minamoto no Toru naj bi bil navdih za protagonista romana Princ in dvorne gospe.
V 9. stoletju je cesar Saga z odlokom prepovedal uživanje mesa, razen rib in ptic. Takšne so ostale prehranske navade na Japonskem do uvedbe evropskih prehranjevalnih navad v 19. stoletju. Leta 818 je dal ukiniti smrtno kazen.
Cesar Saga igral pomembno vlogo kot zagovornik budističnega meniha Kukaja. Cesar mu je pomagal vzpostaviti šolo budizmaŠingon z dodelitvijo templja To-dži v prestolnici Heian-kjo (današnji Kjoto).
Kugjo
Kugjo (公卿) je skupni izraz za peščico najbolj močnih moških, delujočih na dvoru japonskega cesarja v času pred obdobjem Meidži.[16]
Večino časa so to elitno skupino sestavljali samo trije ali štirje možje naenkrat. Njihovo družinsko ozadje in izkušnje so jih pripeljale do vrha družbe. V času vladavine cesarja Saga so vrh organa Dajdžo-kan sestavljaliː
Sadajdžin
Udajdžin, Fudživara no Učimaro (藤原内麿), 806-812.; Fudživara no Sonohito (藤原園人), 812-818; Fudživara no Fujucugu (藤原冬嗣), 821-825; Tačibana no Udžikimi.[17]
Najdajdžin
Dajnagon
Družice in otroci
Saga je imel 49 otrok z vsaj 30 ženskami. Mnogi so dobili priimek Minamoto, s čimer so bili izvzeti iz cesarskega nasledstva.
Cesarica: Tačibana no Kačiko (橘嘉智子) (786-850), znana tudi kot cesarica Danrin (檀林皇后,Danrin-kogo), hči Tačibana no Kijotoma (橘清友).[18]
Cesarski princ Masara (正良親王) (810-850), cesar Ninmjo
Cesarska princesa Masako (正子内親王) (810-879), poročena s cesarjem Džunno
Cesarska princesa Hideko (秀子内親王) (d. 850)
Cesarski princ Hidera (秀良親王) (817-895)
Cesarska princesa Tošiko (俊子内親王) (d. 826)
Cesarska princesa Jošiko (芳子内親王) (d. 839)
Cesarska princesa Šigeko (繁子内親王) (d. 851)
Hi (odstavljena): Princesa Takacu (高津内親王) (d. 841), hči cesarja Kanmuja
Cesarski princ Narijoši (業良親王) (d. 868)
Cesarska princesa Nariko (業子内親王) (d. 815)
Hi: Tadžihi no Takako (多治比高子) (787-825), hči Tadžihi no Udžimorija (多治比氏守)
Bunin: Fudživara no Onacu (藤原緒夏) (d. 855), hči Fudživara no Učimara (藤原内麻呂)
Njogo: Ohara no Kijoko (大原浄子) (d. 841), hči Ohara no Jakacuga (大原家継)
Cesarski princesa Ninši (仁子内親王) (d. 889), 15. sajo v svetišču Ise 809-823
Njogo: princesa Katano (交野女王), hči princa Jamagučija (山口王)