Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana

Za druge pomene glej Cerkev svetega Jerneja.
Cerkev sv. Jerneja
Cerkev svetega Jerneja v Šiški
Cerkev svetega Jerneja v Šiški
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Cerkev sv. Jerneja
Lega v Ljubljani
46°3′47″N 14°29′38″E / 46.06306°N 14.49389°E / 46.06306; 14.49389
KrajSpodnja Šiška
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivno
Uprava
ŽupnijaLjubljana - Šiška
DekanijaLjubljana - Šentvid
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev sv. Jerneja v Šiški
Legamed Celovško cesto in cesto Pod gozdom
Mestna občina Ljubljana
RKD št.2000 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP18. julij 2009

Cerkev sv. Jerneja (tudi Stara cerkev) v Šiški je rimskokatoliška podružnična cerkev, ki je del župnije Ljubljana - Šiška.

Zgodovina

Cerkev je prvič omenjena v listinah iz 14. stoletja. 30. oktobra leta 1370 so pred cerkvijo Habsburžani z Beneško republiko podpisali sporazum o vrnitvi Trsta Benetkam v zameno za 75,000 zlatnikov.

Sprva je cerkev spadala pod župnijo sv. Petra, od konca 11. stoletja pa je bila dodeljena župniji Ljubljana - Šentvid. Leta 1785 je bila dodeljena župniji Marijinega oznanenja. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja je bila cerkev prizorišče protestantskih obredov, tako da jo je ljubljanski škof Tomaž Hren 17. aprila 1618 ponovno posvetil. 17. aprila 1825 je bila cerkev močno poškodovana v požaru, nakar je bila prizorišče večkratnega obnavljanja.

Z graditvijo nove cerkve, cerkve sv. Frančiška, v 20. letih 20. stoletja je cerkev izgubila svoj pomen, saj je postala premajhna. Danes je tako podružnična cerkev, v kateri se izvaja sveta maša le enkrat tedensko.

Današnji oltarji so delo Matije Bernika, stropna freska pa Janeza Wolfa.

Okolica cerkve je tudi prizorišče tradicionalne Komarjeve nedelje.

Cerkev je bila leta 2009 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena v sklopu Plečnikovih del; slednji je namreč pred drugo svetovno vojno izdelal načrt za popolno preureditev cerkve (pročelja, nov odprt hodnik, uredili stopnišče, zasadili drevje).[2]

Viri in opombe

  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2000«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. ↑ »Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena«. Uradni-list.si.

Glej tudi

Zunanje povezave