Z 68,5 m je najdaljša cerkev ljubljanske nadškofije, ima največjo kupolo in drugi najvišji zvonik.[2]
Zgodovina
Vhodni portal in zvonik
Po ljubljanskem potresu leta 1895 so po pozivu ljubljanskega škofa Jakoba Missie pričeli z gradnjo novo cerkve, ki bi bila namenjena t. i. potresni pobožnosti, vsakoletni spominski slovesnosti ob obletnici potresa. 4. avgusta 1912 je škof Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil temeljni kamen in leta 1914 so cerkev po načrtih avstrijskega arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja že večinoma dokončali. Zaradi izbruha prve svetovne vojne pa je Avstro-ogrska kopenska vojska prevzela zgradbo in jo uporabila kot vojašnico za 200 vojakov ter prehrambeno skladišče. V vojaški upravi je ostala vse do leta 1921; naslednje leto je škof Jeglič cerkev končno blagoslovil 7 let po izgradnji.[3]
Leta 1941 je arhitekt Jože Plečnik izdelal načrt glavnega oltarja sv. Jožefa. Kip zanj je izdelal kipar Božidar Pengov.[3]
Cerkev ima trenutno 5 železnih zvonov jeseniške livarne Kranjska Industrijska Družba. Pojejo v uglasitvi c1 - d1 - e1 - g1 - b1. Konstrukcija z zvonovi zavzema najvišji dve nadstropji zvonika. Nekoč je imela cerkev podobno uglašene zvonove iz Samassove livarne (edina razlika je bila, da je mali zvon pel v tonu a1)
_(7).jpg)
