Med 1895 in 1899 je bil polk nastanjen v Fort Bayardu (Nova Mehika), kjer je varoval mejo in naseljence pred indijanskimi napadi.
Leta 1896 so bili premeščeni v Fort Sill (Oklahoma) (moč 11 tropov); 31. maja 1897 so odpustili zadnje službujoče Indijance (po navadi so služili kot izvidniki in prevajalci).
Med 1902 in 1904 je polk izvajal manevre v Campu George H. Thomas, nakar so bili poslani na Filipine, kjer so se do leta 1907 borili proti upornikom. 1907 so se vrnili v Fort Riley, nakar so bili 1911 poslani spet na Filipine, kjer so v Fort William McKinleyu ostali do 1915.
Od 1917 do 1921 so bili nastanjeni v Fort Blissu (Teksas), kjer so varovali mejo.
13. decembra 1921 so bili premeščeni v novoustanovljeno 1. konjeniško divizijo; od 1921 do 1943 so ostali v Fort Blissu in opravljali prejšnje naloge. 22. junija 1927 je bil polk izločen iz divizije in postal samostojna formacija. 1. februarja 1928 je bil razpuščen trop C.
1. aprila 1942 je bil 2. izvidniški eskadron preimenovan v 2. konjeniški izvidniški eskadron.
28. februarja 1943 so polku odvzeli konje in ga delno reorganizirali kot pehotno enoto.
1. marca 1943 je bil 2. konjeniški izvidniški eskadron preimenovan v 2. izvidniški trop in dodeljen 2. pehotni diviziji in 10. avgusta istega leta reorganiziran in preimenovan v 2. izvidniški trop (mehanizirani). Od 1943 do 1945 je bil polk na Pacifiku, kjer se je boril proti Japoncem.
6. julija 1944 je bil 2. izvidniški trop (mehanizirani) preimenovan v 2. konjeniški izvidniški trop (mehanizirani). 20. julija 1945 je bil celoten polk reorganiziran kot pehotna enota, toda je obdržal konjeniške nazive. 30. julija istega leta je bil spet preimenovan 2. konjeniški izvidniški trop (mehanizirani), tokrat v 2. mehanizirani konjeniški izvidniški trop (še zmeraj v sestavi 2. pehotne divizije.
Med 1945 in 1949 je bil polk nastanjen na Japonskem kot del okupacijskih sil. 15. oktobra 1948 je bil 2. mehanizirani konjeniški izvidniški trop preimenovan v 2. izvidniško četo. Leta 1949 je bil polk ponovno reorganiziran. Štirje eskadroni so bili sprva reoganizirani v tri čete, nakar so bile te tri čete reorganizirane v bataljone z 4 četami. 3. bataljon je bil organiziran iz pripadnikov 15. pehotnega polka.
Med 1950 in 1955 je polk sodeloval v korejski vojni, med katero so 1951 ustanovili še četrti bataljon; le-ta je bil deaktiviran 1956, 20. junija 1957 je bila deaktivirana 2. izvidniška četa (2. pehotna divizija); celoten polk pa je bil deaktiviran 15. oktobra 1957. Štab in prištabna četa sta bila 1. novembra 1957 dodeljena k Oddelku za vojsko ZDA, četa C 3. izvidniškega eskadrona je bila preimenovana v 3. izvidniški eskadron, 7 konjeniški polk in dodeljena 10. pehotni diviziji (ZDA). 1. novembra je bila četa B 2. izvidniškega eskadrona preimenovana v 2. izvidniški eskadron in dodeljena sprva 1. konjeniški diviziji, nato pa 3. pehotni diviziji (Fort Benning). Četa A, 1. bojne skupine 7. konjeniškega polka je bila 1. novembra aktivirana kot 1. bojna skupina in dodeljena 1. konjeniškemu polku ter nato 1. konjeniški diviziji.
Februarja 1958 je bil 2. izvidniški eskadron dodeljen 3. pehotni diviziji (Warner Kaserne, Bamberg, Nemčija). 14. junija 1958 je bil 3. izvidniški skvadron dodeljen 2. pehotni diviziji kot šolska enota (Fort Benning). 2. julija 1960 je bil razpuščen 4. bataljon polka; posadka se je pridružila štabu in prištabni četi 4. izvidniškega eskadrona. 14. avgusta 1961 je bil 3. izvidniški eskadron dodeljen kot bojnaenota 2. pehotni diviziji.
Leta 1963 je polk doživel še eno veliko reorganizacijo. 25. januarja je bil 4. izvidniški eskadron preimenovan v Štab in prištabni trop, 4. eskadron, 7. konjeniški polk in dodeljen 2. pehotni diviziji. Istega dne je bil Štab in prištabni trop, 4. izvidniški eskadron, 7. konjeniški polk preimenovan v Štab in prištabni trop, 4. eskadron, 7. konjeniški polk in dodeljen 2. pehotni diviziji. 20. februarja je bil 3. izvidniški eskadron deaktiviran in izločen iz 2. pehotne divizije; nato je bil preimenovan v 4. izvidniški eskadron, 7. konjeniški polk ter deaktiviran v Fort Benningu ter izločen iz sestave 2. pehotne divizije. Istega dne je bil 3. izvidniški eskadron deaktiviran v Fort Benningu in izločen iz 2. pehotne divizije; istočasno je bil preimenovan v 4. izvidniški eskadron, ki je bil tudi deaktiviran in izločen iz divizije. 18. aprila je bil 2. izvidniški eskadron premeščen iz Bamberga v Schweinfurt in dodeljen 3. pehotni diviziji, kjer je bil aktiviran 5. junija. 5. junija je bil 2. izvidniški eskadron preimenovan v 2. bataljon, 7. konjeniški polk in dodeljen (zmanjšano osebje in oprema) 1. konjeniški diviziji v Korejo. 1. septembra je bila 1. bojna skupina reorganizirana v 1. bataljon, 7. konjeniški polk.
1964 sta bila 1. in 2. bataljon dodeljena 1. konjeniški diviziji, 3. eskadron 3. pehotni diviziji in 4. eskadron 2. pehotni diviziji.
Med 1. in 3. julijem 1965 sta bila 1. in 2. bataljon premeščena (zmanjšano osebje in oprema) v Fort Benning, kjer sta dobila dodatno osebje in opremo iz 11. zračnodesantne divizije (testne) in naprej poslana v Vietnam. Istega leta je bila četa D, 4. izvidniški eskadron preimenovana v 4. izvidniški eskadron in dodeljena 2. pehotni diviziji.
1966 je bila četa E. 5. bataljon reorganizirana in preimenovana v 5. bataljon, 7. konjeniški polk (Fort Carson) in dodeljena 1. konjeniški diviziji.
29. marca 1971 je bil 5. bataljon deaktiviran v Fort Lewisu. 22. avgusta 1972 je bil deaktiviran tudi 1. bataljon. 1973 je bil deaktiviran 2. bataljon in preimenovan v 1. bataljon, 9. konjeniški polk.
20. junija 1974 je bil reaktiviran 1. bataljon kot 1. eskadron, 7. konjeniški polk kot oklepni bataljon in dodeljen 1. konjeniški diviziji (Fort Hood). Istega leta je bila reaktiviran 2. bataljon, ki je predstavljal izvidniško enoto 1. konjeniške divizije; med 1974 in 1978 je bil 2. bataljon reoganiziran v mehaniziranopehotno enoto. 21. septembra 1975 je bil reaktiviran 5. bataljon in bil dodeljen 1. konjeniški diviziji (Fort Hood). Vsake 6 mesecev je bil 5. bataljon premeščen v Nemčijo (Bremerhaven) in nazaj; le-ta bataljon je bil 30. septembra 1978 izločen iz divizije in deaktiviran v Fort Hoodu.
1985 je trop C, 3. eskadron prevzel dolžnosti HHT, A in B tropa istega eskadrona. Istega leta je isti eskadron rekonstruiral HHT, A, B (Ledward Barracks) ter C in D letalska tropa (Conn Barracks).
16. oktobra 1986 je bil 1. eskadron (v sestavi 9. konjeniškega polka) preimenovan in dodeljen nazaj v matični polk. Istega leta je bil 2. bataljon deaktiviran in preimenovan v 2. bataljon, 5. konjeniški polk, nakar je bil spet aktiviran v Fort Blissu in dodeljen 4. pehotni diviziji (Fort Carson). 16. oktobra 1986 je bil 3. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 3. pehotne divizije; 16. decembra je bil spet aktiviran in dodeljen 8. pehotni diviziji (Mannheim). 18. januarja 1988 je bil Štab in prištabni trop, 4. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 2. pehotne divizije. 16. februarja naslednje leto je bil spet aktiviran in dodeljen 3. oklepni diviziji (Büdingen, Nemčija).
Leta 1990 je 1. eskadron v sestavi 1. konjeniške divizije sodeloval v operacijah Puščavski ščit in Puščavska nevihta, v tem času sta se eskadronu pridružila dva tropa iz 2. eskadrona 1. konjeniškega polka kot B in E trop. V sestavi 3. oklepne divizije je v istih operacijah sodeloval tudi 4. eskadron.
Leta 1991 je bil 1. eskadron dodeljen 1. konjeniški diviziji kot Izvidniški eskadron 1. konjeniške divizije (Fort Hood). 16. oktobra 1991 je bil Štab in prištabni trop, 4. eskadron deaktiviran in izločen iz sestave 3. oklepne divizije. 16. novembra 1992 je bil deaktiviran 3. eskadron in izločen iz sestave 8. pehotne divizije; praporje so vrnili v Ford Hood.
Avgusta 1993 je bil 2. eskadron preimenovan v bataljon in premeščen iz 4. pehotne divizije v Enoto za hitro posredovanje 1. konjeniške divizije. Istega leta je bil deaktiviran 4. eskadron in izločen iz sestave 3. oklepne divizije. 1993 je bil 1. eskadron premeščen v Enoto za hitro posredovanje 1. konjeniške divizije (Fort Hood); reorganizirali so ga v oklepno enoto in notranje reorganizirali tako, da so tropi A, B in C bili kopenske enote, medtem ko sta bila tropa D in E zračna. 1994 je bil eskadron AVUM preimenovan v F trop.
16. februarja 1996 je bil 3. eskadron reaktiviran v Fort Stewartu in dodeljen 3. pehotni diviziji kot izvidniški eskadron. Istega leta je bila deaktivirana E četa 2. bataljona. 5.aprila sta se združila Štab in prištabni trop, 4. eskadron in 2. izvidniška četa v Štab in prištabni trop, 4. eskadron. Novonastala enota je bila dodeljena 2. pehotni diviziji (Camp Garryowen).
Septembra 2002 je bil 3. eskadron premeščen v Kuvajt v sestavi 3. pehotne divizije, kjer je sodeloval v operaciji Iraška svoboda. 15. avgusta je bil 2. bataljon reorganiziran v CHD sestavo, tako da je bila četa D deaktivirana. 2. februarja 2004 sta bila 1. eskadron in 2. bataljon v sestavi 1. konjeniške divizije premeščena v Irak. 21. julija 2004 je bil aktiviran 5. eskadron in preimenovan v 5. oklepni izvidniški eskadron ter dodeljen 3. pehotni diviziji; 15. avgusta istega leta je bil enako preimenovan tudi 3. eskadron ter oktobra 2004 še 4. eskadron.
Grb je bil prvotno sprejet 6. decembra 1920 za 7. konjeniški polk. 16. decembra 1953 je bil preoblikovan za 7. konjeniški polk (pehotni). 4. februarja 1983 je bil ponovno preoblikovan za 7. konjeniški polk in tako, da je grb predstavljal izgubo pri Malem velikem rogu.
Razločitvena enotna insignija
Razločitvena enotna insignija je v obliki podkve, ki se odpira na vrhu. Odprtina med rogovoma je zaprta s modrim trakom, na katerem je s rumenimičrkami izpisano »GARRY OWEN«. Na insigniji se tako nahajajo še simboli z grba polka: pletenica in roka s sabljo[1].
Rumena barva predstavlja konjenico, medtem ko modra predstavlja klasično barvo uniformeKOV ZDA, ko je bil polk ustanovljen. Podkva je povzeta po grbu; sedem žebeljev simbolizira zaporedno številko polka. Vratni branik in sablja v naskoknem položaju sta tudi povzeta po grbu in predstavljata konjeniški naskok in bojno tradicijo polka. Gary Owen je naslov pesmi, ki je bila ena najljubših generalaCusterja in je bila med indijanskimi vojnami tudi bojna pesem polka; danes predstavlja vzdevek enote.[1].
29. junija 1924 je bila sprejeta izvirna insignija, ki pa je bila 16. decembra 1953 spremenjena za 7. konjeniški polk (pehotni). 4. februarja 1983 je bila ponovno preoblikovana za 7. konjeniški polk in tako, da je grb predstavljal izgubo pri Malem velikem rogu.