PROFILPELAJAR.COM

Ameriška državljanska vojna
	; Podobe iz ameriške državljanske vojne.
Datum	12. april 1861-9. april 1865
Prizorišče	Večinoma južni del ZDA
Izid	Zmaga unije
Udeleženci
Združene države Amerike ("Unija")	Konfederacija ameriških držav ("Konfederacija")
Poveljniki in vodje
Abraham Lincoln; Ulysses S. Grant	Jefferson Davis; Robert Edward Lee
Moč
2,200,000	1,064,000
Žrtve in izgube
110,000 mrtvih v bojih; 360,000 mrtvih skupaj; 275,200 ranjenih	93,000 mrtvih v bojih; 260,000 mrtvih skupaj; 137,000 +ranjenih

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Čas pred vojno

ZDA se v času, ko so Evropo pretresale vojne z Napoleonom, niso vpletale v oborožen spopad. S priključitvami, vojnami, nakupi ali pogodbami (leta 1803 so od Napoleona kupile francosko Louisiano, 1819 od Španije kupljena Florida, 1845 priključen Teksas, 1846 odstopljene Oregon, Arizona in Nova Mehika ...) so povečevale svoje ozemlje, tako da je v devetdesetih letih, med 1763 in 1853, naposled zajelo vse podcelinsko prostranstvo. S tem so preprečile oživitev britanskega ali francoskega vpliva in poskrbele za uresničitev Monroejeve doktrine iz leta 1823, po kateri Amerike ne sme kolonizirati nobena tuja sila.

V prvi tretjini 19. stoletja je prišel prvi val priseljencev iz Irske (zaradi t. i. krompirjeve lakote) in Nemčije (okoli 60.000 ljudi). Konec štiridesetih let 19. stoletja so ZDA vodile politiko hitrejšega prodiranja na zahod in naseljevanje čez prerije, torej čas naseljevanja Kalifornije - zlata mrzlica. Prav tako je prišlo čedalje več priseljencev iz preostalih delov Evrope. Poleg Ircev in Nemcev tudi politični emigranti s Poljske, iz Italije, v 80. letih 19. stoletja pa priseljenci skandinavskih držav ter držav Vzhodne Evrope.

Vprašanje suženjstva

Vse bolj pa se je postavljalo vprašanje suženjstva, saj je v nekaterih državah že veljala njegova prepoved, v drugih pa se je še utrjevalo in širilo, zato se je prepad med kmečkim, na plantažnem gospodarstvu temelječem jugu in vedno bolj industrializiranim severom poglabljal. To se je kazalo tudi v pogledih političnih strank, saj so demokrati zavračali državno vodenje in se zavzemali za demokratične pravice ljudstva, medtem ko so republikanci hoteli utrditev centralne oblasti. Demokrate je vodil Andrew Jackson – razcvet reformnih gibanj (30. in 40. leta 19. stoletja): abolicionizem (abolicionisti so bili za odpravo suženjstva), prohibicija (protialkoholna društva), ženska gibanja (leta 1848 so ženske pridobile pravico javnega nastopanja).

Ko so ZDA dokončno zaokrožile svoje ozemlje oziroma ko se je končala faza ozemeljske ekspanzije, so družbeni nemiri, ki so jih povzročila vprašanja suženjstva, postajali vse ostrejši. Na severu je bila čedalje glasnejša družbenopolitična in moralna kritika suženjskega sistema (med drugim je 1852 izšel znameniti roman Harriet Beecher-Stowe Koča strica Toma), na jugu pa so se države še vedno močno oklepale suženjstva ter utemeljevale njegov obstoj in nadaljevanje z različnimi spornimi antropološkimi, socialnoekonomskimi in verskimi argumenti. Prepad med zagovorniki in nasprotniki suženjstva je bil vse globlji zaradi različnih oblik gospodarstva in družbenega reda. Medtem ko so bili za sever značilni živahna trgovina, industrija, ladjedelstvo in demokratičen pogled na svet, so na jugu prevladovali plantažno gospodarstvo monokultur in bombaža ter patriarhalno-aristokratski nazori.

Vrhunec

Leta 1860 je bil za ameriškega predsednika izvoljen Abraham Lincoln, ki je bil znan kot oster nasprotnik suženjstva. Februarja 1861 se je enajst južnih držav odcepilo in oklicalo svojo konfederacijo z lastno ustavo in svojim predsednikom Jeffersonom Davisom ter glavnim mestom Richmondom v Virginiji.

Aprila 1861 je izbruhnila državljanska vojna, ki je bila zelo krvava in gospodarsko uničujoča, saj je Združene države Amerike stala več mrtvih (več kot 600.000), kot je pozneje padlo Američanov v vseh vojnah od začetka ZDA do sedaj.

Kljub temu, da je bil sever od vsega začetka močnejši po gospodarskih potencialih in tudi po številu prebivalstva (22 milijonov na severu in 9 milijonov na jugu, od tega jih je bilo 3,5 milijone sužnjev), njegova zmaga ni bila lahka. Na pomembnejšem vzhodnem bojišču so bile južnjaške sile pod poveljstvom generala Roberta E. Leeja veliko boljše in so uspele nanizati serijo velikih zmag nad severnjaškimi silami. Severnjaške sile so uspele zmagati le pri Antietamu, Gettysburgu ter pri Petersburgu. Šele ko se je severni vojski posrečila pomorska blokada južnih držav, ki so orožje uvažale iz Evrope, saj same niso imele zadostnih količin, se je zmaga začela nagibati na njihovo stran. General William Tecumseh Sherman je z uničevalnim pohodom skozi Georgijo in Južno Karolino obe državi gospodarsko uničil in aprila 1865 je bilo s kapitulacijo generala Roberta Edwarda Leeja pri Appomattoxu v Virginiji konec secesijske vojne.

Že leta 1863 je Lincoln objavil deklaracijo o enakopravnosti sužnjev, nekaj dni po kapitulaciji južnih držav pa je Lincoln v svojem drugem predsedniškem mandatu postal žrtev atentata.

Pomen secesijske vojne

Po zmagi severnih držav je bilo leta 1865 suženjstvo takoj odpravljeno, naslednje leto so nekdanji sužnji dobili meščanske pravice. Voditelji secesije pa niso smeli opravljati višjih državnih služb in južne države so bile šele leta 1871 zopet sprejete v zvezo.

Ameriška državljanska vojna je bila prva moderna vojna v zgodovini, saj je bila prvič uporabljena sodobna tehnika - železnica, telegraf, oklepne ladje, mine in celo prva podmornica.

Vojna se je močno vtisnila v družbeno podzavest prebivalstva, kar se je čutilo še desetletja in odsevalo v književnost in drugih umetnostih (roman Margaret Mitchell in kasneje film V vrtincu je postal ena najbolj znanih umetniških upodobitev vojne).