1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

• 2. februar - Po smrti sovladarja Vjačeslava I. ostane edini veliki knez Kijeva Izjaslav II.
• 26. februar - Umrlega sicilskega kralja in vladarja južne Italije Rogerija II. nasledi četrti, še edini preživeli sin Vilijem I.. Sprva se kraljevič uči vodenja s kanclerjem in admiralom Majem iz Barja. Širom južne Italije si sledijo upori.
  • Al-Idrizi, muslimanski geograf in kartograf v službi sicilskega kralja Rogerja II. dokonča atlas sveta "Tabula Rogeriana", enega najdetaljnejših atlasov do dobe odkritij.
• oktober - Nemški kralj Friderik I. Barbarossa se odpravi na prvo italijansko odpravo (od šestih) z namenom, da bi vzpostavil oblast v (celotni) Italiji. Njegov prvi cilj je podrediti si trenutno šibkega sicilskega kralja Vilijema I.. Z juga hkrati načrtuje prodor bizantinski cesar Manuel I. Komnen. 1155 ↔
• 25. oktober - Umrlega angleškega kralja Štefana po dogovoru nasledi njegov dinastični rival Henrik II. iz družine Plantagenet.
  • Angleški kralj Henrik II. podeli v listini mestu Birmingham pravico do stalne tržnice (The Bull Ring).
  • V mestu Lincoln, ki je središče angleške predilne industrije, se naselijo prve judovske družine, ki s finančnimi posli hitro bogatijo.
• 13. november - Umrlega velikega kijevskega kneza Izjaslava II. poskusi naslediti smolenški knez Rostislav I., a ga po tednu dni vladanja prežene černigovski knez Izjaslav III.
• 15. december - Po smrti papeža Anastazija IV. je za novega papeža izvoljen Hadrijan IV., 169. papež po seznamu.^[1] Hadrijan IV. se nemudoma loti načrtov, kako uničiti Rimsko komuno in ponovno prevzeti oblast v Večnem mestu. 1155 ↔
• Umrlega urgellskega grofa Ermengola VI. nasledi sin Ermengol VII.
• Almohadi po šestih letih vztrajnega napadanja in obleganj osvojijo Granado, zadnjo neodvisno taifo na Iberskem polotoku.
• Madžarski kralj Ladislav II. imenuje Boriča za prvega bana Bosne.
• Bizantinski cesar Manuel I. obnovi Beograd, ki je mejno mesto med cesarstvom in ogrskim kraljestvom.
• David V., nastarejši sin gruzijskega kralja Dimitrija I. prisili očeta, da abdicira.

• 23. april - Alepski in mosulski atabeg Nur ad-Din izkoristi nezadovoljstvo prebivalcev Damaska z njihovim emirjem Mudžir ad-Dinom in zavzame Damask. Vsa Sirija je končno združena pod enotnim voditeljem. Nur ad-Din kljub temu iz previdnosti nadaljuje s pošiljanjem letnega damaščanskega tributa kraljevini Jeruzalem.
• Jeruzalemski kralj Baldvin III. in kraljica-mati Melisenda se pomirita, saj njun spor najbolj koristi njunim nasprotnikom.

• Siciljanski Italonormani plenijo po obali sredozemske Afrike od Alžirije do delte Nila.
• Pisanci podpišejo pogodbo o trgovanju s fatimidskim kalifom Al-Zafirjem v Egiptu.↓
• → Po smrti Al-Zafirja, 12. fatimidskega kalifa, prestol zasede mladoletni sin Al-Faiz, regentstvo prevzame vezir Tali ibn Russik, sicer mameluk armenskega rodu.

• 11. november - Sančo I., portugalski kralj († 1211)

Neznan datum

• Agneza Antioška, antioška princesa in ogrska kraljica († 1184)
• Minamoto Jošinaka, poglavar klana Minamoto, šogun († 1184)
• Konstanca Sicilska, sicilska kraljica, rimsko-nemška cesarica, regentinja († 1198)
• Marija Komnena, jeruzalemska kraljica, soproga Amalrika I., ibelinska baronica († 1217)
• Pons de la Guardia, španski trubadur († 1188)
• Robert II., grof Dreuxa, križar († 1218)
• Sanča Kastiljska, aragonska kraljica († 1208)
• Vsevolod Veliko Gnezdo, vladimirski veliki knez († 1212)

• 2. februar - Vjačeslav I., kijevski veliki knez (* 1083)
• 26. februar - Roger II., sicilski kralj (* 1095)
• 8. junij - Vilijem Yorški, nadškof in svetnik
• 21. julij - Elizabeta Ogrska, velikopoljska vojvodinja (* 1128)
• 4. september - Gilbert Porretanski, francoski filozof in teolog (* 1070)
• 25. oktober - Štefan Angleški, kralj (* 1096)
• 13. november - Izjaslav II., veliki kijevski knez (* 1096)
• 18. november - Adela Savojska, francoska kraljica, soproga Ludvika VI. (* 1092)
• 3. december - papež Anastazij IV. (* 1073)

Neznan datum

• Ana Komnena, bizantinska princesa in zgodovinarka (* 1083)
• Al-Zafir, 12. fatimidski kalif
• Ermengol VI., urgellski grof (* 1096)
• Henrik iz Huntingdona, angleški zgodovinar (* 1088)
• Honorij Avgustodunen, francoski teolog (* 1080)
• Rupert I., grof Nassaua (* 1090)
• Vilijem iz Conchesa, francoski filozof in teolog (* 1090)

1. ↑ Krstno ime Nicholas Breakspear, po rodu Anglež in sploh edini Anglež med papeži.