7. januar - Norveški kralj Magnus III. stori hudo napako, ko po zmagi nad drugim pretendentom Haraldom Gillesom razpusti vojsko. Le-ta se okrepljen vrne iz izgnanstva na Danskem, ujame Magnusa III. in ga iznakazi z oslepitvijo, kastracijo in odsekanjem noge. Odstavljeni Magnus III. torturo preživi in je nato pomenišen.
10. avgust - Pomeranski vojvoda Ratibor I. uniči norveško obalno mesto Konghelle, pobije večino prebivalstva in preživele proda v suženjstvo.
1. december - Umrlega angleškega kralja in normandijskega vojvodo Henrika I. nasledi njegov nečak grof Štefan Bloiški. Henrikova hči Matilda, vdova rimsko-nemškega cesarja Henrika V., na novo poročena z anžujskim grofom Godfrejem V. se temu imenovanju upre. Boj za nasledstvo med Štefanom in Matildo traja skoraj dvajset let in je znano kot obdobje Anarhije.
Nesojeni italijanski kralj Konrad Hohenstaufovski se je prisiljen odpovedati lombardski Železni kroni in priznati Lotarja III. za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Cesar Lotar III. Konrada pomilosti in mu vrne posesti.
Harald Kesja, en od podpornikov ubitega danskega kralja Nielsa se vrne na Dansko in razglasi za protikralja Haralda IV., vendar je hitro poražen. Novi danski kralj Erik Emune ga ukaže obglaviti skupaj z njegovimi osmimi sinovi.
8. september → Umorjenega abasidskega kalifa nasledi njegov sin Al-Rašid, ki se poveže z Zengijem proti seldžuškemu velikemu sultanu.
Ker mu dvorniki strežejo po življenju, poskusi emir Damaska Shams al-Mulk Ismail predati mesto mosulskemu in alepskemu atabegu Zengiju, vendar emirja vseeno umorijo. Zengi mesto brez uspeha oblega, Damask nasledi brat umorjenega Ismaila Šihab ad-Din Mahmud.
Sicilski kralj Roger II. osvoji otok Džerbo in jo napravi za bazo kasnejših osvajanj po Ifrikiji.
Vrhunec protiofenzive bizantinskega cesarja Ivana II. Komnena proti Seldžukom v Mali Aziji.
