Valide sultan s spremljevalkama v svojih rezidenci v palači Topkapi (rekonstrukcija)
Ženski sultanat (turško: Kadınlar saltanatı) je bilo skoraj 130 let dolgo obdobje v 16. in 17. stoletju, v katerem so imele v Osmanskem cesarstvu izreden političen vpliv ženske iz sultanovegaharema. V tem času je bilo mnogo sultanov mladoletnih zato so v njihovem imenu vladale njihove matere – valide sultan, ki so bile istočasno tudi vladarice harema.
Mnogo vladaric je bilo krščanskega porekla: Hürrem Sultan je bila Ukrajinka, Nurbanu SultanBenečanka ali španska Judinja, Safiye Sultan Benečanka in Kösem SultanGrkinja. Glavni razlog za pogosto poročanje sultanov s tujkami je bilo ohranjanje zvestobe nemuslimanskih provinc in v kasnejših obdobjih cesarstva preprečevanje diskriminacije narodnih manjšin. Pomembnost takšne politike je najbolj razvidna iz podatka, da je po razpadu Osmanskega cesarstva nastalo 39 provinc, v katerih ni živelo izključno turško prebivalstvo.[1]
