Šahovski oskar (originalen naziv Oscar) je mednarodna nagrada, ki se je vsako leto podeljevala najboljšemu šahistu. Zmagovalca so izbirali strokovnjaki iz celega sveta, vključno z velemojstri. Nagrada je v obliki bronastega kipa, na katerem je napis The Fascinated Wanderer (Čudežni potepuh). Pobudnika in ustanovitelja nagrade sta bila španski novinar Jordi Puig Laborda in srbski šahist in šahovski publicist Dimitrije Bjelica, podeljevalo pa jo je Združenje šahovskih medijev (AIP).
Zgodovina nagrade
Nagrada je bila prvič podeljena za dosežke v letu 1967 na turnirju v Palmi de Mallorci, ko jo je prejel danski šahovski velemojster Bent Larsen. Prvih pet let je nagrada spreminjala fizično obliko. Končno obliko bronastega kipa je oblikoval ruskikipar Aleksander Smirnov po liku iz romana znamenitega ruskega pisatelja Nikolaja Leskova. V obdobju med leti 1982 in 1988 so nagrado podeljevali tudi najboljšim šahistkam. Po smrti Jordija Puiga Laborde in razpadu Združenja šahovskih medijev v obdobju med leti 1988 in 1994 nagrada ni bila podeljevana. Od leta 1995 nadalje pa je podeljevanje nagrade koordinirala ruska šahovska revija »64«. [1][2] Z letom 2014 je revija prenehala s podeljevanjem nagrade »Šahovski oskar«.
Končna oblika kipca temelji na kratki zgodbi ruskega pisatelja Nikolaja Leskova iz leta 1873. V tej zgodbi je naslovni lik, Ivan Fljagin, konjski trener in nasilnež. Ob njegovem rojstvu se je njegova mati zaobljubila, da bo Ivan življenje posvetil cerkvi. Ivan porabi veliko let, da bi se izognil tej usodi, sčasoma pa se vda v usodo in postane menih, ne iz duhovnih razlogov, ampak zaradi revščine. [3][4]