Vzhodni Timor

Demokratična republika Vzhodni Timor
tetunsko Repúblika Demokrátika Timór-Leste
portugalsko República Democrática de Timor-Leste
Zastava Vzhodnega Timorja
Zastava
Grb Vzhodnega Timorja
Grb
Geslo: "Honra, Pátria e Povo"  (portugalsko)
»Čast, domovina in ljudstvo«
Himna: Pátria (portugalsko)
»Očetnjava«
Lega Vzhodnega Timorja
Glavno mestoDili
8°34′S, 125°34′E
Uradni jezikiportugalščina, tetunščina1
Demonim(i)Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka
Vladarepublika
• predsednik:
José Ramos-Horta
Taur Matan Ruak
Neodvisnost 
od Portugalske2
• razglašena:
28. november 1975
• priznana:
20. maj 2002
Površina
• skupaj
14.609 km2 (158.)
• voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
• ocena julija 2005
947.000 (155.)
BDP (ocena 2005)
• skupaj (PKM)
1,68 milijarde USD (206)
• na preb. (PKM)
800 USD (188)
HDI (2004)0,513
nizek · 142.
Valutaameriški dolar3 (USD)
Časovni pasUTC +9
Klicna koda670
Internetna domena.tl4
  1. Po ustavi sta kot »delovna jezika« priznana tudi indonezijščina in angleščina.
  2. 7. decembra 1975 je Vzhodni Timor zasedla Indonezija, njeni zadnji vojaki so odšli leta 1999.
  3. Uporabljajo se tudi centavi.
  4. .tp se opušča.

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Vzhodni Timor (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavljajo vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, politična eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je otresla kolonialnega statusa, in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju. Na Vzhodnem Timorju so pogosti spopadi tolp, ki so posledica političnih in etničnih sporov ter revščine.

Stub icon

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.