Visoki kras

Geološka karta Črne gore, Visoki kras v svetlo modrem

Visoki kras (ali Območje visokega krasa) je tektonska enota na Balkanu v jugovzhodni Evropi in je del Dinarskega gorstva (Dinaridov), za katerega je značilen visokogorski kras. Najdemo ga v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Srbiji, v Črni gori in v Albaniji.[1][2] Zunanji robovi so sestavljeni iz triasno-krednih sedimentnih plasti, proti jugozahodu pa ga obkrožajo kamnine globokomorskega izvora.

Geologija

Visoki kras Zunanjih Dinaridov je tektonska enota, ki jo je prepoznala skupina francoskih geologov, ki je v novejši znanstveni literaturi znana kot Aubouinova skupina.[3] Enota je sestavljena iz tektonsko zelo deformiranih karbonatnih in klastičnih kamnin, ki so nastale med obdobjem zgornjega karbona v karbonu v mezozoiku in v eocenu v paleogenu v kenozoiku.[4][5] V zgodnjem triasu so se tja odlagali morski karbonati in siliklasti, ki so nastali zaradi erozije kontinentalne police. V srednjem triasu so na tem območju prevladovali globokomorski pogoji. V zgornjem triasu so pričele nastajati prve karbonatne plasti. V eocenu so se tja odložile še flišne plasti.

Narivanja

Na severu se nariva na južne Alpe. Na vzhodu se nariva na predkraško enoto in bosanski fliš. Visoki kras prekriva dalmatinsko cono na zahodu in cono Budva-Cukali na jugozahodu. Ta vsebuje triasne globokomorske sedimente in kenozoiske flišne plasti in ločuje Visoki kras od Dalmacijske cone. Severneje se Visoki kras od Dalmacijske cone razmejuje po prelomnici Split–Karlovac. Na jugu je enota odrezana s prelomnico Skadar-Peć, prav tako pa meji na Zahodno vardarsko ofiolitsko enoto.[1]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Schmid, Stefan M.; Bernoulli, Daniel; Fügenschuh, Bernhard; Matenco, Liviu; Schefer, Senecio; Schuster, Ralf; Tischler, Matthias; Ustaszewski, Kamil (24. marec 2008). »The Alpine-Carpathian-Dinaridic orogenic system: correlation and evolution of tectonic units« (PDF). Swiss Journal of Geosciences. 101 (1): 139–183. doi:10.1007/s00015-008-1247-3.
  2. ↑ Ustaszewski, Kamil; Schmid, Stefan M.; Fügenschuh, Bernhard; Tischler, Matthias; Kissling, Eduard; Spakman, Wim (8. november 2008). »A map-view restoration of the Alpine-Carpathian-Dinaridic system for the Early Miocene« (PDF). Swiss Journal of Geosciences. 101 (S1): 273–294. doi:10.1007/s00015-008-1288-7.
  3. ↑ Korbar, Tvrtko (2009). »Orogenic evolution of the External Dinarides in the NE Adriatic region: A model constrained by tectonostratigraphy of Upper Cretaceous to Paleogene carbonates«. Earth-Science Reviews. 96 (4): 296–312. Bibcode:2009ESRv...96..296K. doi:10.1016/j.earscirev.2009.07.004.
  4. ↑ Vlahović, Igor; Tišljar, Josip; Velić, Ivo; Matičec, Dubravko (2005). »Evolution of the Adriatic Carbonate Platform: Palaeogeography, main events and depositional dynamics«. Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology. 220 (3–4): 333–360. doi:10.1016/j.palaeo.2005.01.011.
  5. ↑ Lóczy, Dénes; Stankoviansky, Miloš; Kotarba, Adam (2012). Recent landform evolution : the Carpatho-Balkan-Dinaric region. Dordrecht: Springer. ISBN 978-9400724471.