Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka .
Območje
Razdelitev Dinarskega gorstva
Dinarsko gorovje je mlado nagubano gorovje, ki poteka vzdolž zahodnega dela Balkanskega polotoka, vzdolž Jadranskega morja in geotektonsko predstavlja del Dinaridov . Na severozahodnem delu meji z Vzhodnimi Alpami in sicer na črti Tolmin –Idrijca –Žiri –južni rob Ljubljanskega barja –Škofljica –Temenica–Šmarjeta–Krka –Sava , na zahodu zajema tudi Istro in otoke, na jugu pa se razteza do porečij Kolubare in Morave , oziroma do Kosovske kotline in Prokletij v Srbiji .
Za to gorovje je značilna »Dinarska« smer gubanja v smeri severozahod-jugovzhod. Geomorfološko se deli na notranji dinarski pas in zunanji kraški pas.
Med najvišjimi vrhovi so najvišji Jezerski vrh v severni Albaniji (2694 m), Durmitor (2522 m), Dinara (1913 m), Velebit (1758 m), v Sloveniji pa Snežnik (1796 m).
Kamnine
Gorovje tvorijo v glavnem karbonatne kamnine in fliš (primer Slovenska Istra ) na zahodu in paleozojske, permo-karbonske, metamorfne in magmatske kamnine na severovzhodu. Karbonatne kamnine, predvsem apnenec in dolomit omogočata nastanek s kraškimi pojavi bogat svet.
Podnebje
Položaj gorovja tvori naravno pregrado med Panonsko nižino in Jadranom , ki sili vlažne zračne mase k dviganju, povzroči nadpovprečne količine padavin, hkrati pa predstavlja tudi mejo med celinskim in sredozemskim podnebjem. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta.
Povezave
Literatura
Splošno Narodne knjižnice Drugo