Gradnja se je končala oktobra istega leta in 25. oktobra 1934 je vilo blagoslovil ljubljanski škofGregorij Rožman.[3] Vila je imela centralno ogrevanje, plinovod[3], dvignjeno in pokrito stopnišče do visokega pritličja (glavnega vhoda in posebnega vhda za služinčad), belo pročelje, zaokrožen vogalni balkon in teraso.[4] V kleti so se nahajali prostori za služinčad in pralnica, v pritličju sprejemna soba in jedilnica, v 1. nadstropju spalnica in delovna soba s knjižnico in na terasi arhiv in pokrita shramba.[5]
Med drugo svetovno vojno so hišo zasegli nemški okupatorji. Po koncu vojne je hišo hotela zaseči nova oblast, a je Grivec slednje preprečil s pomočjo Univerze v Ljubljani; vseeno pa so nacionalizirali 250 kvadratnih metrov zemljišča. Hišo je namenil sorodnikom, ki so študirali v Ljubljani.[6]