Franc Grivec je bil rojen 19. oktobra 1878 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu. Po študiju v Ljubljani in Innsbrucku je predaval nauk o Cerkvi in vzhodno bogoslovje na teološki fakulteti - najprej v Zagrebu, nato - od 1920 - v Ljubljani. Raziskoval je rusko, poljsko in češko književnost. Največ pozornosti pa je namenil delu solunskih bratov Cirila in Metoda ter Brižinskim in starocerkvenoslovanskim spomenikom. Grivčevo najbolj znano delo je Žitje Konstantina in Metodija. V zvezi z njima je v knjigi o knezu Koclju osvetlil najstarejšo dobo zgodovine slovenskega naroda. Posvečal se je tudi dogmatični teologiji, zlasti vprašanju Cerkve. Njegova knjiga Cerkev je prvo ekleziološko delo v slovenščini. Priznan je bil kot mednarodni ekumenski delavec.[4][5]