Po štartu je povedel Fagioli, ki so mu sledili Caracciola, René Dreyfus, Tazio Nuvolari, Philippe Étancelin, Louis Chiron in Antonio Brivio. Von Brauchitsch ni mogel potrditi dobre forme, ki jo je kazal na treningih, saj je že po enem krogu odstopil z okvarjenim menjalnikom. Fagioli je vozil na polno in že po petih krogih je imel polminutno prednost pred Caracciolo, ki je imel tudi kar nekaj prednosti pred ostalimi dirkači. Ferrarijevi dirkači so bili vsi v težavah zaradi novih hidravličnih zavor. Po dvajsetih krogih je vodilnima Mercedesovima dirkačema sledil Dreyfus, ki je imel sedemsekundno prednost pred Étancelinom, krog kasneje je odstopil Farina z novim dirkalnikom.
Do tridesetega kroga se je Étancelin prebil na tretje mesto in se začel oddaljevati od Dreyfusa, Brivia in Nuvolarija ter v naslednjih krogih začel celo loviti drugouvrščenega Caracciolo. Nuvolari je zaradi težav z zavorami dirkalnik predal Carlu Feliceju Trossiju. V devetinštiridesetem krogu je tretjeuvrščeni Francoz v ovinku Gasometre (zdaj Rascasse) po notranji strani tudi prehitel Nemca in se prebil na drugo mesto. Caracciola mu je odgovoril in uspel Étancelina prehiteti v šesinpetdesetem krogu na klancu proti Kazinoju. Tako dirkanje na naž se je pokazalo za pogubno za oba dirkača, saj je Caracciola v šestdesetem krogu odstopil zaradi okare ventila, Étancelin pa je moral po težavah z zavorami in pritiskom olja spustiti Dreyfusa in Brivia mimo. Ferrarijevi dirkači niso več mogli ogroziti vodilnega Fagiolija, ki je zmagal po vodstvu od štarta do ciljam, kar mu je uspelo kot prvemu dirkaču na dirki za Veliko nagrado Monaka. Na drugem mestu je ostal Dreyfus, na tretjem Brivio, četrti je bil Étancelin, peti pa Chiron, ki mu je dva kroga pred koncem ravno pred boksi zmanjkalo goriva, a je lahko končal dirko.
.jpg)
