Uničenje jezu Kahovka

Uničenje jezu Kahovka
Del dneperske kampanje
Jez Kahovka leta 2006
LokacijaJez Hidroelektrarna Kahovka, Nova Kahovka, rusko-okupirana Hersonska oblast, Ukrajina
Koordinate46°46′40″N 33°22′13″E / 46.77778°N 33.37028°E / 46.77778; 33.37028
Datum6. junij 2023
Med 2:00 in 2:54 (UTC+3)
Orožjaneznano
Smrtiuradno 58 (do 21. junija), neuradno verjetno več sto[1]
Storilcisporno[a]
  • Rusija Rusija
    (po trditvah Ukrajine, EU, ZDA in neodvisnih preiskavah, Rusija zanikala)
  • Ukrajina Ukrajina
    (po ruskih trditvah, Ukrajina zanikala)

6. junija 2023 je bil jez Kahovka v pokrajini Herson v Ukrajini, ki je bil ob tistem času pod ruskim nadzorom zaradi ruske invazije na Ukrajino, uničen, v širši regiji pa je prišlo do poplav.[2][3][4][5]

Gladina vode se je v mesecih pred dogodkom višala in je bila tik pred prebitjem jezu najvišja. Ruske in ukrajinske oblasti se medsebojno obtožujejo, kdo je kriv.

Nizvodno je bilo evakuiranih več tisoč prebivalcev, poplavljenih je več vasi na tako ukrajinskih kot rusko-okupiranih ozemljih. Izguba vode povzroča težave z oskrbo z vodo na Krimu in v jedrski elektrarni Zaporožje.

Ozadje

Jez so zgradili leta 1956.[6] Ruske sile so ga okupirale v prvih dneh invazije februarja 2022.[6]

Leta 2022 je Ukrajina na vrhuncu hersonske protiofenzive ter med njenim približevanjem Dnepru obtožila Rusijo, da namerava jez iz maščevanja prebiti z eksplozivom,[7] vendar so ruske sile, da bi preprečile ukrajinsko napredovanje, uničile le cesto in most v Novi Kahovki, pri tem pa poškodovale tudi zapornice.[8] V naslednjih mesecih so ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo podrli več jezov, zaradi česar je velik del prebivalcev ostal brez dostopa do pitne vode.[9][10] Dva tovrstna primera sta raketni napad na jez v Krivem Rogu ter napad na jez Oskil.[9][10] Oktobra 2022 so bile sestreljene manevrirne rakete, ki bi lahko bile usmerjene proti jezovom na reki Dnester.[11]

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je kmalu po okupaciji Nove Kahovke februarja 2022 poročala, daje Rusija jez zaminirala. Aprila 2022 so poročali, da so bile minirane zapornice jezu.[12] Oktobra 2022 je po neuspešnem ruskem raketnem napadu na jez na reki Dnester, Volodimir Zelenski opozoril pred uničenjem jezu Kahovka kot rusko operacijo pod lažno zastavo ter pouval k mednarodni opazovalni misiji jezu, da bi preprečili potencialno katastrofo.[13]

19. oktobra 2022 je Institute for the Study of War poročal, da Rusija pripravlja informacijske pogoje za operacijo pod lažno zastavo na jezu Kahovka.[14]

Pred incidentom je NYT poročal, da jez predstavlja povečano tveganje za poplave, saj je količina vode v akumulacijskem jezeru dosegla zelo visoke nivoje.[15]

28. maja je bil na zračnem posnetku na jezu opažen avto napolnjen s potencialnim eksplozivom - večji sodi z neznano vsebino ter mino. Iz avta je proti okupirani strani jezu tekel kabel.[16]

30. maja 2023, 6 dni pred uničenjem jezu, je ruska vlada v okupiranem delu Ukrajine razglasila, da do 1. januarja 2028 niso dovoljene preiskave nesreč na potencialno nevarnih proizvodnih obratih ter na vodnih strukturah, ki bi se zgodile kot posledica delovanja vojaške narave, sabotaže ali terorizma.[17][18]

Institute for the Study of War je 6. junija poročal, da so "ruski viri izrazili intenzivno in eksplicitno skrb, da bi ukrajinske sile nameravale prečkati Dneper v Hersonski oblasti".[19]

56. člen prvega protokola ženevske konvencije prepoveduje namerno uničenje stvari, ki vsebujejo nevarne sile, v člen spadajo tudi jezovi.[20]

Dogodek

Satelitski posnetki pred uničenjem jezu in po njem

Med 2:18 in 2:20 6. junija 2023 ponoči so ukrajinski in ruski viri poročali o glasnih zvokih, podobnih eksplozijam, ki naj bi prihajali iz hidroelektrarne v jezu Kahovka.[21] V lokalnem Telegram kanalu Nove Kahovke z okoli 5.000 naročniki je prebivalec poročal o oranžni signalni raketi in zelo glasni vodi ob 2:45.[22] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenske je dejal, da je v jezu odjeknila eksplozija ob 2:50. Tako Rusija kot Ukrajina sta trdili, da je jez uničila nasprotna stran.[4][23] V času uničenja je bil jez pod ruskim nadzorom, vodna gladina se je dvignila na najvišjo raven v zadnjih 30 letih. Vzrok dviga gladine ni znan.[24]

Po satelitskih slikah, ki jih je pridobil BBC, je jez razpadal od 1. junija ali še od prej, dovozna cesta pa je poškodbe utrpela 2. junija.[25]

Vohunski sateliti ZDA so malo pred uničenjem jezu zabeležili infrardeče valovanje, ki je nakazovalo na veliko eksplozijo.[26] Seizmometri v Romuniji in Ukrajini 600 in 500 km stran so zabeležili signale, ki so jih znanstveniki Norveške skupine NORSAR interpretirali kot šibak seizmološki dogodek ob 2:35 ter še en močnejši ob 2:54 (zakasnitev signala glede na razdaljo je bila okoli 83 in 100 sekund).[27][28] NORSAR je ocenil, da je signal ob 2:54 nedvomno človeške narave, ni pa bilo mogoče oceniti, da je bil vzrok za porušitev jezu.[21] New York Times je poročal o posvetovanjih s strokovnjaki, ki so ocenili, da je za porušitev takega velikega jezu najverjetneje bila potrebna eksplozija iz notranjosti, saj bi napad iz zunanjosti (kot npr. raketa) sprostil veliko manj energije.[29]

Gostujoči profesor Univerze v Extru in gradbeni inženir specializiran za gradnjo jezov, Christopher Binnie, je ocenil, da dejstvo, da je bil jez prebit na dveh delih pomeni, da uničenje ni posledica naravnih razlogov, saj bi v tem primeru bil preboj le en. Poleg tega je ocenil, da je zelo malo verjetno, da bi jez lahko uničili ukrajinsko obstreljevanje, saj bi bil za uničenje take razsežnosti potreben eksploziv blizu temeljev.[21][30]

New York Times je 16. junija objavil preiskavo v sodelovanju s strokovnjaki in osebjem, ki je nekoč delalo na jezu Kahovka. Glede na razsežnost uničenja jezu ter njegove karakteristike so ugotovili, da je bilo uničenje možno le zaradi močne eksplozije v notranjosti in ne zaradi naravnih vplivov.[31]

Analiza ruske skupine Conflict Intelligence Team je ocenila, da so za porušitev jezu zelo verjetno odgovorne strukturne napake v jezu, ki so nastale kot posledica zanemarjanja okupacijskih oblasti. Zapornice jezu so bile odprte samo na eni strani 8 mesecev zaporedoma, kar je po njihovih ocenah povzročilo erozijo materiala na katerem so stali temelji jezu. Krivdo v tem scenariju so pripisali izključno ruskim oblastem.[32][33][34][35]

Odgovornost

Odgovornost za napad na jez ni jasna.[23][36][37] Ukrajina je trdi, da je jez uničila Rusija.[4][23] Ukrajinska državna hidroelektrična agencija, Ukrhidroenergo, je izjavila, da je bil jez po eksploziji v turbinski dvorani popolnoma uničen in da ga ni mogoče obnoviti. Ukrajinske oblasti trdijo, da je Rusija jez uničila z namenom, da bi onemogočila ukrajinsko ofenzivo.[38] Ukrajinski zunanji minister Dimitro Kuleba je obsodil mednarodne medije, saj naj bi ti ukrajinska in ruska poročila obravnavali kot enako kredibilna.[39]

Ukrajina je za samo izvedbo miniranja obtožila 205. brigado mehanizirane pehote ruske vojske, ki je bila v Novi Kahovki.[40][41] V prestrezenih pogovorih identificiranih pripadnikov te enote naj bi ob 2:20, malo pred uničenjem jezu, naj bi bilo omenjeno, da se pripravlja nekaj velikega in naj bodo pripravljeni na hitro evakuacijo.[42][43][44][45] V Telegram kanalu te brigade je bilo oktobra 2022 objavljeno, da je jez Kahovka miniran in da bo razstreljen v primeru potencialnega ukrajinskega prečkanja Dnepra.[46]

Rusko nastavljeni župan Nove Kahovke je sprva dejal, da jez ni bil poškodovan, a je kasneje obtožil Ukrajino.[37] Dimitrij Peskov, Putinov tiskovni predstavnik, je zanikal rusko vpletenost v uničenju jezu. Peskov je dejanje označil za zlonamerno sabotažo s strani Ukrajine in odgovornost za napad preložil na ukrajinsko vlado.[47] Ruski državni mediji so odgovornost za napad pripisali Ukrajini ter trdili, da je bil napad izveden z raketometom Vilka.[48]

Konsenz večine strokovnjakov in različnih neodvisnih preiskav je, da je za porušitev jezu najverjetneje odgovorna Rusija.[31][41][49][50][51] Rusija je imela s preprečitvijo potencialnega prečkanja Dnepra s strani ukrajinskih sil v prihajajoči ofenizivi motivacijo za uničenje jezu.[19][52]

15. junija je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki je obsodila uničenje jezu Kahovka, za njegovo uničenje obsodila Rusijo in ga označila za vojni zločin.[53] Po poročanju New York Times je neimenovan višji ameriški vojaški uradnik rekel, da so ZDA izločile možnost napada na jez iz zunanjosti in ocenjuje, da je vzrok porušitve eksplozija v notranjosti jezu.[31]

Vplivi

Smrtne žrtve

Do 21. junija 2023 je zaradi posledic uničenja jezu umrlo vsaj 58 ljudi. 41 je bilo umrlih v okupiranem delu Hersonske oblasti[54], ostali pa v Hersonu in Mikolajivski oblasti. Ukrajina je poročala še o vsaj 42 pogrešanih osebah.[55]

V neodvisni preiskavi decembra 2023 je Associated Press poročal, da je Rusija namerno prikrila resnično število žrtev. Trupla, ki jih niso takoj identificirali svojci so bila odstranjena, lokalnim prostovoljcevm in zdravstvenim delavcem je bil z grožnjami preprečen dostop do trupel. Lokalnim zdravnikom je bilo po uničenju jezu prepovedana izdaja potrdil o smrtih utopljencev. Samo v mestu Oleški, ki je pred uničenjem jezu imelo približno 16.000 prebivalcev, je po ocenah lokalnih zdravstvenih delavcev umrlo 200-300 ljudi. Uradno rusko končno število umrlih v celotnem okupiranem območju je 59.[1]

Poplavljen Herson po uničenju jezu Kahovka, 7. junij 2023

Poplave in evakuacije

Tek Dnepra dolvodno od jezu

Nacionalna policija Ukrajine je pozvala vse prebivalce na zahodnem bregu Dnepra (ki ga nadzira Ukrajina) k evakuaciji, vključno z Mikolajevko, Olgivko, Ljovom, Tjaginko, Ponijativko, Ivanovko, Tokarivko, Pridniprovsko, Sadovom, otokom Korabel in deli Hersona, ter da izklopijo električne naprave in s seboj vzamejo najnujnejše.[4][56][57] Guverner Hersonske oblasti Oleksandr Prokudin je za ukrajinsko televizijo izjavil, da je osem vasi poplavljenih, z vlaki in avtobusi pa poteka evakuacija 16.000 ljudi.[25]

V rusko nadzorovani Novi Kahovki na vzhodnem bregu jezera je poplavljenih 600 hiš, ogroženih je 22.000 ljudi. Ruske oblasti na levem bregu reke so razlglasile izredne razmere.[58][59]

Oskrba z vodo

Voda iz jezu je oskrbovala Južno Ukrajino, Krimski polotok in jedrsko elektrarno Zaporožje. Ruski državni mediji so poročali o izjavi rusko nastavljenega župana Nove Kahovke, da bodo zaradi zrušitve jezu občasne motnje dotoka vode, ki prihaja po Severnokrimskem kanalu.[4] Minimalna gladina vode za zajemanje vode v JE Zaporožje je 13,2 m. Po podatkih IAEA jedrska elektrarna ni v neposredni nevarnosti.[60]

Vojaške posledice

Po ocenah je bilo pričakovano, da bodo poplave dolvodno od jezu negativno vplivale na pričakovano ukrajinsko protiofenzivo.[61][62] Rusko nastavljeni guverner okupiranega dela Hersonske oblasti je izjavil, da bo uničenje jezu pomagalo ruski obrambi levega brega Dnepra.[63] Uničenje jezu je hkrati onemogočilo prečkanje Dnepra preko jezu samega.[64] Poplave so namočile tla na levem bregu, ki je postalo močvirnato še več tednov kasneje, kar je onemogočilo potencialno gibanje težke vojaške mehanizacije in omogočilo premik dela sil na južni del fronte v Zaporižju.[64][65][66]

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je 19. junija poročalo, da so v zadnjih 10ih dneh Rusi iz levega brega Dnepra premestili enote v Zaporižje in Bahmut.[67]

Omejeno ukrajinsko prečkanje Dnepra se je zgodilo 15. novembra 2023, več kot 5 mesecev po porušitvi jezu.[68]

Odzivi

Ukrajina

Volodimir Zelenski, predsednik Ukrajine, je za svoj Telegram kanal izjavil: »Uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka s strani ruskih teroristov samo potrjuje za ves svet, da jih je treba pregnati iz vseh kotičkov ukrajinske zemlje. Niti enega metra jim ne smejo pustiti, saj vsak meter porabijo za teror.[69] Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo mednarodno javnost, da naj obsodi ruski teroristični napad, zahtevalo sklic seje Varnostnega sveta OZN in srečanje z IAEA.[70]

Andrij Jermak, vodja urada ukrajinskega predsednika, je uničenje jezu označil za ekocid.[4] Ukrajinsko državno tožilstvo je sporočilo, da dogodek preiskuje kot vojni zločin.[20]

Mednarodni odzivi

Generalni sekretar NATO, Jens Stoltenberg, je dogodek označil za nezaslišanega in dejal, da prikazuje brutalnost ruske vojne v Ukrajini.[71] Predsednik Evropske komisije Charles Michel je dogodek oklical za vojni zločin, odgovornost je pripisal Rusiji.[72] Evropska komisija je izdala okrožnico, v kateri je dogodek obsodila.[73] Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je dejal, da je dogodek še ena uničujoča posledica ruske invazije v Ukrajini in pripomnil, da se morajo napadi na civiliste in kritično infrastrukturo prenehati.[74]

Opombe

  1. ↑ Glej § Odgovornost

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 »Takeaways from AP investigation into Russia's cover-up of deaths caused by dam explosion in Ukraine«. AP News (v angleščini). 28. december 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  2. ↑ »Kakhovka dam in southern Ukraine is blown, unleashing flood of water«. Reuters (v angleščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  3. ↑ Ogirenko, Valentyn; Kelly, Lidia (6. junij 2023). »Nova Kakhovka dam in Kherson region blown up by Russian forces - Ukraine's military«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. junija 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Sullivan, Helen (6. junij 2023). »Russia-Ukraine war live: dam near Kherson destroyed by Russian forces, says Ukraine, sparking evacuations«. the Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 6. junija 2023.
  5. ↑ »Explosion at Nova Kakhovka dam threatens Ukraine's Kherson region with devastating floodwaters«. Meduza (v angleščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  6. ↑ 6,0 6,1 Constable, Pamela (6. junij 2023). »Dam destruction a threat to Ukrainian counteroffensive, water supplies«. Washington Post (v ameriški angleščini). ISSN 0190-8286. Pridobljeno 6. junija 2023.
  7. ↑ Ukraine’s Zelenskyy accuses Russia of planning to destroy dam
  8. ↑ Damage to Russian-occupied dam submerges Ukrainian reservoir island community
  9. ↑ 9,0 9,1 Sakhno, S.I.; Lyulchenko, Ye.V.; Bilashenko, K.S.; Domnichev, A.O. (2020). »Investigation of the applicability of nonlinear mathematical models of concrete strength for modeling the destruction of concrete prisms«. Mining Journal of Kryvyi Rih National University (107): 68–73. doi:10.31721/2306-5435-2020-1-107-68-73. ISSN 2306-5435.
  10. ↑ 10,0 10,1 »The war put the water reservoir of the Kharkiv region on the verge of ecological disaster«. ЭкоПолитика (v ameriški angleščini). 16. november 2022. Pridobljeno 6. junija 2023.
  11. ↑ Tanas, Alexander (31. oktober 2022). »Debris of Russian missile downed by Ukraine lands in Moldovan village«. Reuters. Pridobljeno 6. junija 2023.
  12. ↑ Axe, David. »Last Fall A Russian Brigade Nearly Blew Up Ukraine's Dnipro River Dam. Eight Months Later The Russians Finally Pulled The Trigger«. Forbes (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  13. ↑ Bilefsky, Dan (20. oktober 2022). »Zelensky says Russia plans to blow up a major dam in a 'false flag' attack, flooding southern Ukraine«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  14. ↑ »RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, OCTOBER 19«. Institute for the Study of War (v angleščini). 19. oktober 2022. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  15. ↑ Russian-Controlled Dam Risks Flooding in Southern Ukraine, 17 May 2023
  16. ↑ Boffey, Daniel (19. junij 2023). »Kakhovka collapse: image emerges of apparently explosive-laden car at dam«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  17. ↑ »Russia decided accidents at hazardous facilities would not be investigated shortly before blowing up Kakhovka Hydroelectric Power Plant«. Ukrainska Pravda (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  18. ↑ Reporter, Isabel van Brugen (9. junij 2023). »Russia's "smoking gun" on Ukraine dam collapse«. Newsweek (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  19. ↑ 19,0 19,1 »IRUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, JUNE 6, 2023«. Institute for the Study of War (v angleščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  20. ↑ 20,0 20,1 Berg, Stephanie van den; Deutsch, Anthony (6. junij 2023). »Explainer: Ukraine dam: When do attacks on civilian installations amount to war crimes?«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 Mezzofiore, Ivana Kottasová,Gianluca (8. junij 2023). »Here are the key theories on what caused Ukraine's catastrophic dam collapse«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  22. ↑ »Nova Kakhovka residents heard explosions before flooding of Kakhovka HPP: Here's what we know about the destruction of the dam on the Dnipro«. The Insider (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 »Ukraine says Russian forces blew up Nova Kakhovka dam in Kherson«. www.aljazeera.com (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  24. ↑ »Ukraine and Russia Agree to Extend Black Sea Grain Deal«. The New York Times. 17. maj 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2023. Pridobljeno 28. maja 2023.
  25. ↑ 25,0 25,1 »What we know about Nova Kakhovka dam attack«. BBC News. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  26. ↑ Schmitt, Eric (9. junij 2023). »U.S. Official Says Spy Satellites Detected Explosion Just Before Dam Collapse«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  27. ↑ »Seismic signals recorded from an explosion at the Kakhovka Dam in Ukraine«. jordskjelv.no. NORSAR. 7. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  28. ↑ Borger, Julian; Sauer, Pjotr (9. junij 2023). »Seismic data adds to evidence Ukraine's Kakhovka dam was blown up«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  29. ↑ Glanz, James; Santora, Marc; Pérez-Peña, Richard (6. junij 2023). »Internal Blast Probably Breached Ukraine Dam, Experts Say (Cautiously)«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  30. ↑ »expert reaction to reported attack on Ukraine's Kakhovka dam | Science Media Centre« (v britanski angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 Glanz, James; Santora, Marc; Robles, Pablo; Willis, Haley; Leatherby, Lauren; Koettl, Christoph; Khavin, Dmitriy (16. junij 2023). »Why the Evidence Suggests Russia Blew Up the Kakhovka Dam«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  32. ↑ Team, Conflict Intelligence (19. junij 2023). »Sitrep for Jun. 17-19, 2023 (as of 09:30 a.m.)«. Teletype (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  33. ↑ Team, Conflict Intelligence (7. junij 2023). »Sitrep for Jun. 6-7, 2023 (as of 08:30 a.m.)«. Teletype (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  34. ↑ Team, Conflict Intelligence (10. junij 2023). »Sitrep for Jun. 8-10, 2023 (as of 08:00 a.m.)«. Teletype (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  35. ↑ Team, Conflict Intelligence (20. junij 2023). »Sitrep for Jun. 19-20, 2023 (as of 08:30 a.m.)«. Teletype (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  36. ↑ »Russia-Ukraine war live: evacuations under way near Kherson after Kyiv accuses Moscow of destroying dam«. The Guardian. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023. The Russian-imposed mayor of the occupied settlement of Nova Kakhovk near the damaged dam [Vladimir Leontyev] ... said that there was no explosion at the station, but night strikes led to the destruction and water began to uncontrollably be discharged downstream. According to him, the armed forces of Ukraine continue to shell the city. The blow to the Kakhovskaya hydroelectric power station, presumably, was delivered from an MLRS. Leontyev said that it is still impossible to predict whether the Kakhovskaya HPP will continue to collapse. According to him, the hydroelectric power plant has suffered serious damage and it is presumably impossible to repair it. As the mayor added, the destruction at the station will lead to problems in the delivery of water to the Crimea.
  37. ↑ 37,0 37,1 »Collapse of critical Ukrainian dam sparks region-wide evacuations. Here's what we know«. CNN. 6. junij 2023. Arhivirano iz spletišča dne 6. junija 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  38. ↑ »Evacuations begin after a major dam in southern Ukraine is heavily damaged«. NPR. 6. junij 2023.
  39. ↑ »Kuleba criticizes international media for entertaining Russian propaganda about Kakhovka dam explosion«. The Kyiv Independent (v angleščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  40. ↑ »Official: Kakhovka dam was blown up by Russia's 205th Motorized Rifle Brigade«. The Kyiv Independent (v angleščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  41. ↑ 41,0 41,1 »Ukraine says it intercepted call in which Russians admit they blew up dam«. POLITICO (v angleščini). 9. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  42. ↑ »Media identified Russian soldiers holding Kakhovka Hydroelectric Power Plant when it exploded«. Yahoo News (v ameriški angleščini). 28. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  43. ↑ »Russian military in control of Kakhovka dam during breach identified by Ukrainian journalists«. Euromaidan Press (v ameriški angleščini). 29. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  44. ↑ »Перехоплення окупантів під час підриву Каховської ГЕС«. Slidstvo.info (v ukrajinščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  45. ↑ Савчук, Максим; Івлєва, Ольга; Шабаєв, Георгій; Овсяний, Кирило (28. junij 2023). »«В готовности! Всё по команде!». Ідентифіковані армійці РФ, які контролювали Каховську ГЕС. Ексклюзивні перехоплення«. Радіо Свобода (v ukrajinščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  46. ↑ bidochko-bidochko (7. junij 2023). »Russians have long been planning to blow up the Kakhovka HPP dam, but they did not expect such consequences, - media expert«. Freedom (v ameriški angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  47. ↑ »«Это преднамеренная диверсия украинской стороны». Кремль — о прорыве плотины на Каховской ГЭС«. Meduza (v ruščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  48. ↑ »Главное: подрыв дамбы Каховской ГЭС в Херсонской области. Что уже затоплено, как это могло произойти и какие будут последствия«. Настоящее Время (v ruščini). 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  49. ↑ »Russia is highly likely behind Ukraine dam collapse, experts say«. reuters.com. Reuters. 17. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  50. ↑ Macias, Amanda (16. junij 2023). »Russian forces 'highly likely' behind attack on Ukrainian dam, international law investigation says«. CNBC (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  51. ↑ Brugen, Isabel van; Kuklychev, Yevgeny (9. junij 2023). »Why Russia's story on Kakhovka dam breach doesn't stack up«. Newsweek (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  52. ↑ »RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, JUNE 17, 2023«. Institute for the Study of War (v angleščini). 17. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  53. ↑ »Parliament calls on NATO to invite Ukraine to join the alliance | News | European Parliament«. www.europarl.europa.eu (v angleščini). 15. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  54. ↑ »Russian official says breach of Kakhovka dam in Ukraine killed 41«. alarabiya.net. Alarbiya news. 21. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  55. ↑ »Interior Minister: 10 dead, 42 missing due to Kakhovka dam disaster«. The Kyiv Independent (v angleščini). 12. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  56. ↑ Regan, Jonny Hallam,Josh Pennington,Helen (6. junij 2023). »Critical Ukrainian dam near Kherson destroyed sparking region-wide evacuations«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  57. ↑ Evacuations begin after a major dam in southern Ukraine is heavily damaged
  58. ↑ Adler, Nils (6. junij 2023). »Russia-Ukraine live news: Moscow accused of blowing up dam / State of emergency declared in Nova Kakhovka district: TASS«. Aljazeera.
  59. ↑ Stepanenko, Vasilisa; Blann, Susie (6. junij 2023). »Collapse of major dam in southern Ukraine triggers emergency as Moscow and Kyiv trade blame«. apnews.com.
  60. ↑ »Factbox-What Is the Kakhovka Dam in Ukraine – and What Happened?«. US News & World Report. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  61. ↑ Barnes, Joe; Oliphant, Roland (6. junij 2023). »Bombing of dam 'a new low' for Russia«. The Telegraph (v britanski angleščini). ISSN 0307-1235. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  62. ↑ »Military briefing: Russia has most to gain from Ukrainian dam breach«. www.ft.com. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  63. ↑ »Moscow-backed official says Russian army gains advantage from Ukraine dam breach«. reuters.com. Reuters. 7. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  64. ↑ 64,0 64,1 Beaumont, Peter; Symons, Harvey; Scruton, Paul; Swan, Lucy; Kirk, Ashley; Morresi, Elena (9. junij 2023). »A visual guide to the collapse of Ukraine's Nova Kakhovka dam«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  65. ↑ Mirovalev, Mansur. »Nova Kakhovka dam blast: Is Russia trying to freeze the war?«. Al Jazeera (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2023.
  66. ↑ »Kakhovka dam breach takes Ukraine war into uncharted territory«. reuters.com. Reuters. 7. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  67. ↑ »UK Defense Ministry: Russia redeploying troops from Dnipro River to Zaporizhzhia, Bakhmut sectors«. The Kyiv Independent (v angleščini). 19. junij 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  68. ↑ »Ukrainian troops operate in occupied Kherson region after crossing river«. reuters.com. Reuters. 16. november 2023. Pridobljeno 29. decembra 2023.
  69. ↑ »The invaders blew up the Kakhovka Hydroelectric Power Plant«. Mil.in.ua. 6. junij 2023.
  70. ↑ »Ukraine calls for UN Security Council meeting and new sanctions against Russia after dam disaster«. CNN. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.
  71. ↑ »Jens Stoltenberg«. Twitter (v ruščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  72. ↑ »Charles Michel«. Twitter (v ruščini). Pridobljeno 6. junija 2023.
  73. ↑ https://www.coe.int/it/web/portal/-/destruction-of-the-nova-kakhovka-dam-in-the-kherson-region-of-ukraine-statement-by-council-of-europe-leaders
  74. ↑ »Dam break is "another devastating consequence" of Russia's invasion of Ukraine, UN secretary general says«. CNN. 6. junij 2023. Pridobljeno 6. junija 2023.