Uporaba gibljivih kril (spreminjanje naklona kril v letu) se je pokazalo za uspešno na letalih MiG-23 in Su-17. Omogoča kratko vzletno s stezo, efektivno križarjenje in veliko hitrost.
Sprva so letalo imenovali Samoljot 145 (Letalo 145), razvit je bil iz Tu-22, nekaj delov ima tudi od Tu-98. Tu-22M ima podobno oborožitev kot predhodnik, npr. protiladijsko raketo H-22. Vendar gre za povsem novo letalo, ki po sposobnostih in po izgledu precej drugačen od Tu-22, zato je oznaka Tu-22M malce zavajajoča. Nekateri špekulirajo, da je to zaradi birokratskih razlogov, da so dali zeleno luč za manjšo "modifikacijo", drugi pa da so namenoma zavedli zahodne vohune.
Med hladno vojno so Tu-22M uporabljale Sovjetske letalske sile (VVS) in Sovjetska vojna mornarica (Aviatsiya Voyenno-Morskogo Flota (AVMF)) kot protiladijsko letalo. V 1970ih so simulirali napade na ameriške superletalonosilke, kdaj namenoma kršili Japonski zračni prostor in občasno razburjali sosedske Švede.[2]
Uporabljali so ga tudi v Afghanistanu med letoma 1987 in 1989, podobno kot Američani z Boeing B-52 StratofortressovVietnamu. Pozneje v letu 1995 je bil uporabljen tudi v Čečeniji. Ob razpadu Sovjetske zveze je ostalo 370 letal v uporabi v Ruskem vojnem letalstvu in vojni mornarici.[3] Letala bodo postala nosilci najnovejših protiladijskih raket v razvoju 3M-22 Cirkon.
Rusi so ponujali Tu-22M veliko državam: Iranu, Kitajski in Indiji, ki je kupila nekaj letal. Sicer niso izvažali letal bližnjevzhodnim državam, ki bi lahko grozile ameriškim silam v regiji.[4][4] Obstaja možnost licenčne proizvodnje na Kitajskem za okrog 30 letal.
