Tell Šejk Hamad

Tell Šejk Hamad
Dūr-Katlimmu
Ruševine "Rdeče hiše" v Tell Šejk Hamadu (6. stoletje)
Tell Šejk Hamad Dūr-Katlimmu se nahaja v Sirija
Tell Šejk Hamad Dūr-Katlimmu
Tell Šejk Hamad
Dūr-Katlimmu
Geografska lokacija: Sirija
LokacijaSirija Sirija
RegijaGuvernat Al-Hasakah
Koordinati35°38′36″N 40°44′25″E / 35.64333°N 40.74028°E / 35.64333; 40.74028

Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد‎) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur,[1] pritoku Evfrata.

Bakrena doba

Reka Habur v Šejk Hamadu

Tell Šejk Hamad je bil naseljen od pozne bakrene dobe (pozni neolitik, M4). V tem času je bil majhno naselje.[2]

Asirsko mesto Dur-Katlimmu

Od 10. do 7. stoletja pr. n. št. je bil asirsko mesto Dur-Katlimmu, ustanovljeno verjetno med vladanjem Šalmaneserja I. Ime Dur-Katlimmu se morda nanaša na limmuja (imenovanega kraljevega uradnika) Ina-Aššur-šuma-asbata, sina Aššur-nadin-šume.

Med propadanjem Asirskega cesarstva (911-605 pr. n. št.) se je po padcu Niniveja, Harrana in Karkemiša del asirske armade umaknilo v zahodni kot Asirije. V Dur-Katlimmuju in njegovi okolici so se ohranili številni sirski kraljevi zapisi iz obdobja 604-599 pr. n. št., zato je mogoče, da so se ostanki asirske državne uprave in armade še nekaj let obdržali.[3]

Po padcu Asirskega cesarstva je Dur-Katlimmu postal eno od majhnih bližnjevzhodnih in srednjevzhodnih mest. Imenoval se je Magdalu/Magdala/Migdal/Makdala/Majdal. Vsa imena so semitska in pomenijo "utrjena vzpetina" ali "stolp".[1][4]

Arheološke raziskave

Med arheološkimi izkopavanji se je našlo 550 klinopisnih akadskih in 40 aramejskih besedil, ki so bila v lasti visokega Asurbanipalovega častnika.

Anatolska agencija poroča, da so med sirsko državljansko vojno julija 2020 Tell Šejk Hamad raziskovali francoski arheologi.[5]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Kühne, Hartmut, ur. (2005). Magdalu/Magdala: Tall Seh Hamad von der postassyrischen Zeit bis zur römischen Kaiserzeit, Volume 1. Berichte der Ausgrabung Tall Seh Hamad/Dur-Katlimmu. Berlin: Harrassowitz.
  2. ↑ Bryce, Trevor; Birkett-Rees, Jessie (2016). Atlas of the Ancient Near East: From Prehistoric Times to the Roman Imperial Period. Routledge. str. 99. ISBN 9781317562108.
  3. ↑ Parpola, S.; Whiting, R.M., ur. (1997). Assyria, 1995, (Symposium Proceedings), Helsinki: Neo-Assyrian Text Corpus Project.
  4. ↑ Hoffmeier, James Karl; Millard, Alan Ralph, ur. (2004). The Future of Biblical Archaeology: Reassessing Methodologies and Assumptions. (Symposium Proceedings), Grand Rapids: Eerdmanns, str. 105.
  5. ↑ "French archaeologists conduct excavations in Syria". Anadolu Agency. 15. julij 2020.