Svinčev nitrat

Imena
IUPAC ime svinčev (+2) dinitrat
Sistematično ime svinčev(II) nitrat
Druga imena svinčev (II) dinitrat, dušikova kislina
Identifikatorji
Številka CAS	10099-74-8
ChEBI	CHEBI:37185
ECHA InfoCard	100.030.210
EC število	233-245-9
MeSH	220
PubChem CID	24924
RTECS število	OG2100000
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID2035069
Lastnosti
Kemijska formula	Pb(NO3)2
Molska masa	331.2 g/mol
Videz	Bela, trdna, brez vonja
Gostota	4.53 g/cm3 (20 °C)
Tališče	470 °C
Topnost v vodi	52 g/100 mL (20 °C) 127 g/100 mL (100 °C)
Topnost ( v dušikova kislina v etanol v metanol)	topen netopen 0.04 g/100 mL 1.3 g/100 mL
Kislost (pKa)	3.5
Struktura
Kristalna struktura	ploskovno centrirana kubična struktura
Oblika molekule	cuboctahedron
Podatki o eksplozivu
Občutljivost na tresljaje	ne
Očutljivost na trenje	da
Nevarnosti
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)	Razmn. kat. 1/3 Strupenost (T) Škodljivost (Xn) Nevarnost za okolje (N)
R-stavki (zastarelo)	R61, R20/22, R33, R62, R50/53
S-stavki (zastarelo)	S53, S45, S60, S61
NFPA 704 (diamant ognja)	0 3 3 OX
Plamenišče	ni gorljiv
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LD50 (srednji odmerek)	50 mg/kg
Sorodne snovi
Drugi anioni	Svinčev(II) sulfat Svinčev(II) klorid
Sorodno	Talijev(I) nitrat Bizmutov(III) nitrat
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Svinčev nitrat (Pb(NO₃)₂) je anorganska spojina s kemijska formulo Pb(NO₃)₂. Pojavlja se v belih, trdnih kristalih, ki so brez vonja. V preteklosti so jo uporabljali za izdelovanje svinčenih barv, ki pa so kasneje izkazale za strupene in so jih zato umaknili iz prodaje. Kljub temu obstajajo grobe ocene, da je v ZDA približno 57 milijonov domov, ki so bili zgrajeni do leta 1980 in vsebujejo okoli 3 milijone ton strupenih svinčenih barv. Uporablja se na primer tudi za ustrojenje usnja in izdelovanje pirotehničnih sredstev predvsem zaradi efekta presketanja in mikro zvezdic.

Uporablja se v mnogih panogah industrije, ponekod so ga opustili zaradi škodljivih učinkov na zdravje.

Zelo nevaren je v primeru zaužitja. Nevaren je v primeru stika z kožo, očmi ali če ga vdihavamo. V teh primerih po navadi povzroča dražanje. Hujše posledice sledijo predvsem pri daljšem izpostavljanju oziroma stiku, saj v tem primeru povzroča kožne razjede in opekline.

Je eksploziven, vendar ima nizko raven eksplozivnosti. Lahko je strupen tudi za kri, ledvica, živčni in tudi razmnoževalni sistem. Je požarno nevaren ob prisotnosti gorljivih in organskih materialov. Pri segrevanju do razkroja oddaja zelo strupene hlape svinca in dušikovih oksidov.

Vdihovanje

V primeru vdihavanja se je potrebno takoj odstraniti na svež zrak. Zrahljamo tesne dele oblačil kot so kravata, pas in podobno. Če prizadeti ne diha mu je potrebno nuditi umetno dihanje (nevarnost tudi za izvajalca prve pomoči), če okoliščine omogočajo pa tudi vdihovanje kisika in v vsakem primeru čimprejšno zdravniško pomoč.

Zaužitje

V primeru zaužitja ne izzivamo bruhanja, razen če tega ne odredi medicinsko osebje. Izogibamo se vsakršnih stikov usta na usta z zastrupljeno osebo. Zrahljamo tesne dele oblačil kot so kravata, pas in podobno. Takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Stik s kožo

V primeru stika s kožo le to takoj speremo z obilico čiste vode. Lahko uporabljamo hladno vodo. Še boljša je uporaba razkužila in antibakterijske kreme. Takoj odstranimo oblačila, ki so bila v stiku s snovjo in jih pred ponovno uporabo temeljito speremo. Takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Stik z očmi

Če nosimo leče moramo te takoj odstraniti. Na vsaj 15 minut si jih spiramo z obilico hladne vode in takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Posebne nevarnosti

Je nevarna oksidativna snov. V stiku z lahko oksidirajočimi snovmi lahko povzroči vžig, nasilna zgorevanja ali eksplozijo. Povečuje gorljivost vnetljivih materialov. Kot močan oksidant lahko povzroči eksplozijo, če je izpostavljen vročini, plamenu ali trenju. Prav tako lahko delujejo kot vir eksplozije za prah ali paro. Svinčev nitrat lahko razpade na dušikove okside in svinec v primeru ognja.

Primerna sredstva za gašenje

Uporabimo katerikoli dostopen vir gašenja, vendar moramo paziti da voda, ki je bila v stiku s snovjo ne pride v kanalizacijo ali v druge vodne poti.

Posebna zaščitna oprema za gasilce

V primeru požara se uporablja popolna gasilska oprema skupaj z dihalnimi aparati s funkcijo uravnavanja pritiska.

Pri manjših nezgodnih izpustih z ustreznimi pripomočki poskrbimo, da snov pospravimo v posodo za odpadne nevarne snovi.
Pri večjem razlitju ustavimo le to a le v primeru, da s tem ne ogrožamo sebe ali drugih. Preprečimo, da bi snov prišla v stik z lahko gorljivimi materiali kot so les, papir, olje, oblačila in podobno.

Snov z vodo ohranjamo vlažno.

Snovi ne vdihavamo, se ji ne izpostavljamo po nepotrebnem, nosimo primerno zaščitno opremo in v primeru zaužitja ali stika s sluznico takoj poiščemo zdravniško pomoč in pokažemo etiketo ali embalažo.
Pri delu s snovjo uporabljamo celotno zaščitno opremo (rokavice, obleka, čevlji, očala) in samostojen dihalni aparat. Vsa dela s to snovjo naj potekajo v dobro prezračevanem prostoru.

Snov je stabilna, edini pogoj za nestabilnost pa so nezdružljive snovi, ki so amonijev tiocianat, ogljikov prah, svinčev hipofosfit, acetat, kalij, aluminij, alkil estri, fosfor, žveplo in kositrov klorid. Zelo je reaktivna z gorljivimi in organskimi materiali. Je nekorozivna v prisotnosti stekla.

V telo lahko vstopi skozi dihala, prebavila ali z dotikom.

Ima rakotvorni učinek in ima škodljive vplive na kri, ledvica, reproduktivni sistem, periferno živčevje in centralni živčni sistem.

Prehaja skozi posteljico. Lahko povzroči škodljive učinke na razmnoževanje in okvare ploda (teratogenost) in lahko vpliva na genski material (mutagene). To lahko povzroči raka, vendar ni prepričljivih dokazov za to pri ljudeh. Na Ameriški konferenci vladnih industrijskih higienikov (ACGIH) je razvrščena kot rakotvorna (potrjeno na živalih z neznanim pomenom za ljudi).

Povzroča draženje kože in oči. Dihanje svinčevega nitrata lahko draži nos, grlo, bronhije in pljuča. Vstop skozi dihala lahko povzroči methemoglobimnemio, cianozo (modrikasto spremembo barve kože zaradi pomanjkljivega oksigenacija krvi), krče, tahikardijo, bolečine v prsih zaradi dispneja in smrt. Prav tako lahko vpliva na obnašanje (centralni živčni sistem), vključno z učinki glavobola, krčev, nespečnosti in podobno. Lahko povzroči okvare ledvic in slabokrvnost. To lahko povzroči tudi druge simptome, podobne kot pri zaužitju. Pri zaužitju sledi akutna zastrupitev. Akutna zastrupitev lahko povzroči neprijeten občutek v trebuhu ali krče, svinčene črte na dlesnih, anoreksijo, izgubo teka in teže, zaprtje, kovinski okus, mišična oslabelost, depresijo, razdražljivost, omotico in zmanjšanje spomina.

Ekotoksičnost v vodi (LC50)za ribe znaša 240 ppm na 48 ur, za vodne bolhe pa 6,7 ppm na 96 ur. Proizvodi, ki bi povzročili degracijo snovi v kratkem roku zaenkrat še ne obstajajo, oziroma jih še ne poznamo, za degracijo v dolgem roku pa bodo po vsej vrjetnosti na voljo zelo kmalu.

Snovi, ki nastanejo ob razgradnji so manj strupene kot sam svinčev nitrat.

Snovi ni mogoče vrniti v predelavo ali reciklažo zato jo moramo obravnavati kot nevaren odpadek. Obdelava, uporaba ali kontaminacije tega izdelka lahko spremeni možnosti za ravnanje z odpadki. Državni in lokalni odstranjevalni predpisi se lahko medsebojno razlikujejo. Tudi predmeti, ki so bili v stiku s snovjo se obravnavajo kot nevarni odpadki.