Surrealna števila je definiral in prvi določil angleški matematik John Horton Conway (rojen 1937). Tako jih je poimenoval Donald Knuth v svoji knjigi Surreal Numbers: How Two Ex-Students Turned on to Pure Mathematics and Found Total Happiness iz leta 1974.
Konstruiranje surrealnih števil
Surrealna števila konstruiramo na induktivni način (rekurzivni) kot ekvivalenčni razred urejenih parov množic surrealnih števil tako, da noben element ene množice ne more biti večji kot katerikoli element druge množice. Za induktivni način definiranja je značilno, da se objekt definira s pomočjo samega sebe. Surrealna števila konstruiramo s pomočjo treh soodvisnih pravil: pravila konstrukcije, pravila primerjave in pravila enakosti.
Forme
Forma je par množic surrealnih števil, ki ju imenujemo leva množica () in desna množica (). To zapišemo kot . Če sta leva in desna množica surrealnih števil prazni množici, potem lahko napišemo takšno surrealno število kot . Običajno ne pišemo simbola za prazno množico, tako, da takšno surrealno število lahko zapišemo kot .
Forma je numerična forma kadar je presek množic in prazna množica in je vsak element iz večji od vsakega elementa iz .
Kadar velja , rečemo, da je par množic dobro definiran. Samo dobro definirani pari tvorijo surrealna števila. [2]
Značilnosti
Surrealna števila imajo nekatere nenavadne značilnosti. Zanje med drugim velja tudi naslednje: [2]