Suhoj Superjet

Suhoj Superjet 100
Suhoj Superjet 100 nad Italijo
Vloga dvomotorno regionalno potniško letalo
Izvor Rusija
Proizvajalec/-ci Komsomolsk-on-Amur Aircraft Production Association
Oblikovalec Suhoj
Krstni polet 19. maj 2008[1]
Predstavljen 21. april 2011 z Armavio
Status v proizvodnji in obratovanju
Glavni uporabnik Aeroflot[2]
Izdelovan 2007–do danes
Število izdelanih 102[3]
Cena programa 1,4 milijarde USD
Cena enote 35 milijonov USD

Suhoj Superjet 100 (rusko Сухой Суперджет 100) je rusko dvomotorno reaktivno regionalno potniško letalo opremljeno s sistemom fly-by-wire. Suhoj je začel z načrtovanjem leta 2000, pomagal mu je ameriški Boeing. Boeing je Suhoju svetoval pri razvoju, izdelavi, marketingu, certifikaciji in podpori. Leta 2005 je bila podpisana pogodba med rusko vlado in Suhojem za 7,9 milijard rublov pomoči pri razvoju letala.

Krstni let je bil 19. maja 2008, 21. aprila 2011 je Superjet 100 prvič letel komercialno z Armavio od Erevana do Moskve.

Superjet 100 predstavlja konkurenco letalom kot so Antonov An-148, Embraer E-Jet in Bombardier CSeries, od njih naj bi imel bistveno nižje stroške obratovanja in nižjo nakupno ceno (okrog $ 35 milijonov).

Končna sestavljalna linija Superjeta je v kraju Komsomolsk na Amurju. Njegovi motorji SaM-146 so bili načrtovani in izdelani v rusko-francoskem podjetju PowerJet.

Po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 in sledečih sankcijah, je Superjet izgubil certifikacijo Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu,[4] večji del obstoječih letal pa je postal prizemljen zaradi pomanjkanja rezervnih delov,[5] proizvodnja pa je zastala; med 2022 in 2024 je bilo namesto načrtovanih 108 izdelanih le 7.[6]

Mednarodno sodelovanje

Sestavni deli Dobavitelj Država porekla
Podvozje Messier-Dowty Canada Francija Francija / Kanada Kanada
Podvozje / kolesa / zavore Messier-Bugatti-Dowty / Goodrich Corporation ZDA ZDA
Motorji PowerJet Francija Francija / Rusija Rusija
Hidravlika / napeljave Parker Hannifin / Parker-Ermeto USA ZDA / Nemčija Nemčija
Letalski sistemi Liebherr Aerospace (Lindenberg im Allgäu) Nemčija Nemčija
Programska oprema Thales Group France Francija
Kokpit / APU / avionika Honeywell / Thales Group ZDA ZDA / Francija Francija
Gasilni sistem Autronics ZDA ZDA
Električni sistemi Hamilton Sundstrand ZDA ZDA
Trženje / svetovanje Boeing ZDA ZDA
Pomoč pri prodaji Alenia Aermacchi Italija Italija

[7][8]

Tehnične specifikacije

Suhoj Superjet 100
Suhoj Superjet 100 (Campeche, Mexico) 2015
SSJ 100–75 SSJ 100-75LR SSJ 100–95 SSJ 100-95LR
Posadka 2
Število sedežev 83 (1-razred)
78 (1-razred)
68 (2-razreda		 103 (1-razred)
98 (1-razred)
86 (2-razreda)
Radzdalja med sedeži 30 in (1-razred), 32 in (1-razred)
36 & 32 in (2-razreda)		 31 in (1-razred), 32 in (1-razred)
36 & 32 in (2-razreda)
Dolžina 26,44 m (86 ft 9 in) 29,94 m (98 ft 3 in)
Razpon kril 27,80 m (91 ft 2 in)
Višina 10,28 m (33 ft 9 in)
Premer trupa 3,35 m (11 ft 0 in)
Širina kabine 3,236 m (127,4 in)
Višina kabine 2,12 m (6 ft 11 in)
Širina hodnika 51 cm (20 in)
Širina sedeža 46,5 cm (18,3 in)
Maks. vzletna teža 38.820 kg (85.580 lb) 42.280 kg (93.210 lb) 45.880 kg (101.150 lb) 49.450 kg (109.020 lb)
Teža praznega letala – – 25.100 kg (55.300 lb) –
Maks. pristajalna teža 35.000 kg (77.000 lb) 41.000 kg (90.000 lb)
Maks. tovor 9.130 kg (20.130 lb) 12.245 kg (26.996 lb)
Maks. količina goriva 13135 L (10600 kg or 23370 lb) 13135 L (10600 kg or 23370 lb)
Tovor 15,01 m3 (530 cu ft) 21,97 m3 (776 cu ft)
Vzletna razdalja 1.515 m (4.970 ft) 1.731 m (5.679 ft) 2.052 m (6.732 ft)
Največja višina leta 12.500 m (41.000 ft)
Potovalna hitrost Mach 0,78 (828 km/h/511 mph / 448knots at 11.000 m/36.000 ft)
Maks. potovalna hitrost Mach 0,81 (870 km/h/ 541 mph / 469knots at 11.000 m/36.000 ft)
Doseg 2.900 km (1.800 mi) 4.550 km (2.830 mi) 3.048 km (1.894 mi) 4.578 km (2.845 mi)
Motorji (x 2) PowerJet SaM146
Potisk motorjev (x 2) 13.500 lbf (60 kN) 15.400 lbf (69 kN)

Sources: Sukhoi Civil Aircraft Company,[9] Superjet International,[10] PowerJet.[11]

Glej tudi

Sklici in literatura

  1. ↑ "произвел свой первый полет (Sukhoi Superjet-100)." Вести.Ru. Retrieved 3 January 2010.
  2. ↑ "Aeroflot." RIA Novosti. Retrieved 3 January 2010.
  3. ↑ »Sukhoi Superjet 100 – Production list and backlog«. Superjet100.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 31. decembra 2015.
  4. ↑ Orban, André (17. marec 2022). »Sukhoi Superjet 100 and Beriev Be-200 lose European approval, MC-21 does not get one«. Aviation24.be (v britanski angleščini). Pridobljeno 12. decembra 2024.
  5. ↑ Nilsen, Thomas (17. marec 2023). »Sanctions-hit Russian aviation in turbulence«. www.thebarentsobserver.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 12. decembra 2024.
  6. ↑ »'An imitation of activity for appearances' Russia managed to build just seven of 108 airliners planned since the start of the full-scale war«. Meduza (v angleščini). Pridobljeno 12. decembra 2024.
  7. ↑ http://www.flightglobal.com/news/articles/winning-the-west-the-sukhoi-superjet-211874/
  8. ↑ http://en.rian.ru/infographics/20100930/160762769.html
  9. ↑ "Features." Arhivirano 2010-12-25 na Wayback Machine. sukhoi.org. Retrieved 9 November 2010.
  10. ↑ "Technical specifications." Arhivirano 2012-08-17 na Wayback Machine. superjet100.com. Retrieved 9 November 2010.
  11. ↑ "Engine specifications." Arhivirano 2020-08-13 na Wayback Machine. powerjet.aero. Retrieved 9 November 2010.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Suhoj Superjet.