Njegov glavni prispevek je bila konstrukcija treh ugnezdenih formalnih sistemov, ki jim je dal grška imena prototetika, ontologija in mereologija.[8] (Namesto ontologije se včasih rabi izraz »imenski račun«, in ta se v metafiziki pogosto uporablja v zelo drugačnem pomenu.) Dobra učbeniška predstavitev teh sistemov je Simons (1987), ki jih primerja in postavlja nasproti različicam mereologije, sedaj bolj priljubljene, in izhaja iz računa posameznikovHenryja Sigginsa Leonarda in Nelsona Goodmana. Simons razjasni nekaj, kar je zelo težko ugotoviti z branjem Leśniewskega in njegovih učencev, in sicer, da je poljska mereologija teorija prvega reda, enakovredna temu, kar se zdaj imenuje klasična ekstenzijska mereologija (modulo izbira jezika).
Čeprav je izdal precej del ( Leśniewski (1992), je njegovo zbrano delo v angleškem prevodu), nekaj v nemščini, vodilnem jeziku za matematiko njegovega časa, so njegova pisanja imela omejen vpliv zaradi njihovega enigmatičnega sloga in zelo idiosinkratičnega zapisa. Leśniewski je bil tudi radikalni nominalist: zavračal je aksiomatsko teorijo množic v času, ko je bila ta teorija v polnem razcvetu. V podporo svoji zavrnitvi je pokazal na Russllov paradoks in podobno ter zasnoval svoje tri formalne sisteme kot konkretno alternativo teoriji množic. Čeprav je bil Alfred Tarski njegov edini doktorski učenec, je Leśniewski s svojim poučevanjem na Univerzi v Varšavi močno vplival na celotno generacijo poljskih logikov in matematikov. Misel Leśniewskega je znana predvsem po zaslugi pisanj njegovih študentov (npr. Srzednicki; Rickey (1984)).[9]
Surma, Stanislaw J., ur. (1977–1978), »On Leśniewski's Systems, Proceedings of XXII Conference on History of Logic«, Studia Logica, 36 (4): 247–426, MR0476370
Urbaniak, Rafal (2013), Leśniewski's Systems of Logic and Foundations of Mathematics, Dordrecht: Springer
Wolenski, Jan (1989), Logic and Philosophy in the Lwow-Warsaw School, Dordrecht: Kluwer
