Spika

Spika
Lega Spike (obkroženo)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Devica
Rektascenzija 13h 25m 11.579s[1]
Deklinacija −11° 09′ 40.75″[1]
Navidezni sij (V) +0.97[2] (0.97–1.04[3])
Značilnosti
Spektralni razred B1III-IV + B2V[4]
U−B Barvni indeks −0.94[2]
B−V Barvni indeks −0.23[2]
Tip spremenljivke β Cep + Ellipsoidal[3]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)+1.0[5] km/s
Lastno gibanje (μ)RA: −4235±062[1] mas/l
Dec.: −3067±037[1] mas/l
Paralaksa (π)13.06 ± 0.70[1] mas
Oddaljenost2.5 ± 0.1 sv. l.
(0.77 ± 0.04 pc)
Absolutni izsev (MV)−3.55 (−3.5/−1.5)[6]
Orbita[7]
Perioda (P)40145±00001 d
Glavna polos (a)2820±092 R☉
Izsrednost tira (e)0133±0017
Naklon tira (i)631±25°
Epoha periastrona (T)24.541.894±002
Argument periastrona (ω)
(sekundarni)		2556±122°
Podrobnosti[7]
Primarni
Masa1143±115 M☉
Polmer747±054 R☉
Izsev20.512+5.015
−4.030 L☉
Površinska težnost (log g)371±010 cgs
Temperatura25.300±500 K
Tirna hitrost(v sin i)1653±45 km/s
Starost12.5 Ma
Sekundarni
Masa721±075 M☉
Polmer374±053 R☉
Izsev2.254+1.166
−768 L☉
Površinska težnost (log g)415±015 cgs
Temperatura20.900±800 K
Tirna hitrost(v sin i)588±15 km/s
Druge oznake
Spica, Azimech, Spica Virginis, α Virginis, Alpha Vir, 67 Virginis, BD−10°3672, FK5 498, HD 116658, HIP 65474, HR 5056, SAO 157923, CCDM 13252-1109[8]
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki

Spika je najsvetlejši objekt v ozvezdju Device in ena od 20 najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. Ima Bayerjevo oznako α Virginis, kar je latinizirano v Alfa Virginis in okrajšano v Alfa Vir ali α Vir. Analiza njene paralakse kažejo, da leži 250 ± 10 svetlobnih let od Sonca.[1] Je spektroskopična binarna zvezda in rotirajoča elipsoidalna spremenljivka, sistem, katerega dve zvezdi sta tako blizu, da ta jajčaste in ne sferične oblike ter ju lahko loči le njun elektromagnetni spekter. Primarna zvezda je modra orjakinja in variabilna zvezda tipa beta kefej.

Spika skupaj z Arkturjem in Denebolo — ali Regulom, odvisno od vira — sestavlja asterizem spomladanski trikotnik in je skupaj z zvezdo Cor Caroli del Velikega diamanta.

Zgodovina opazovanj

Kot en najbližjih masivnih zvezdnih sistemov Soncu je bila Spika predmet številnih mednarodnih raziskav.[9]

Spika naj bi Hiparhu zagotovila podatke na podlagi katerih je odkril precesijo enakonočij.[10] Tempelj Menatu (zgodnji Hator) v Tebah je bil, ko je bil zgrajen 3200 pr. n. št., orientiran glede na Spiko in precesija je počasi, ampak opazno spremenila lego Spike glede na tempelj.[11] Nikolaj Kopernik je opravil veliko opazovanj Spike s svojim doma narejenim triketrom za svoje raziskave precesije.[12][13]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 van Leeuwen, F. (2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–664. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357. S2CID 18759600. Vizier catalog entry
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Ducati, J. R. (2002). »VizieR Online Data Catalog: Catalogue of Stellar Photometry in Johnson's 11-color system«. CDS/ADC Collection of Electronic Catalogues. 2237: 0. Bibcode:2002yCat.2237....0D.
  3. ↑ 3,0 3,1 Ruban, E. V.; Alekseeva, G. A.; Arkharov, A. A.; Hagen-Thorn, E. I.; Galkin, V. D.; Nikanorova, I. N.; Novikov, V. V.; Pakhomov, V. P.; Puzakova, T. Yu. (2006). »Spectrophotometric observations of variable stars«. Astronomy Letters. 32 (9): 604. Bibcode:2006AstL...32..604R. doi:10.1134/S1063773706090052. S2CID 121747360.
  4. ↑ Bright Star Catalogue. Yale University Observatory. 1982.
  5. ↑ Wilson, Ralph Elmer (1953). »General Catalogue of Stellar Radial Velocities«. Carnegie Institute Washington D.C. Publication. Washington: Carnegie Institution of Washington. Bibcode:1953GCRV..C......0W.
  6. ↑ Herbison-Evans, D.; Hanbury Brown, R.; Davis, J.; Allen, L. R. (1971). »A study of alpha Virginis with an intensity interferometer«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 151 (2): 161–176. Bibcode:1971MNRAS.151..161H. doi:10.1093/mnras/151.2.161.
  7. ↑ 7,0 7,1 Tkachenko, A.; in sod. (Maj 2016), »Stellar modelling of Spica, a high-mass spectroscopic binary with a β Cep variable primary component«, Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, 458 (2): 1964–1976, arXiv:1601.08069, Bibcode:2016MNRAS.458.1964T, doi:10.1093/mnras/stw255, S2CID 26945389
  8. ↑ »V* alf Vir -- Variable Star of beta Cep type«. SIMBAD. Centre de Données astronomiques de Strasbourg. Pridobljeno 13. aprila 2010.
  9. ↑ Riddle, R. L.; Bagnuolo, W. G.; Gies, D. R. (december 2001). »Spectroscopy of the temporal variations of α Vir«. Bulletin of the American Astronomical Society. 33: 1312. Bibcode:2001AAS...199.0613R.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ Evans, James (1998). The History and Practice of Ancient Astronomy. Oxford University Press. str. 259. ISBN 978-0-19-509539-5.
  11. ↑ Allen, Richard Hinckley (2003). Star Names and Their Meanings. Kessinger Publishing. str. 468. ISBN 978-0-7661-4028-8.
  12. ↑ Rufus, W. Carl (april 1943). »Copernicus, Polish Astronomer, 1473–1543«. Journal of the Royal Astronomical Society of Canada. 37 (4): 134. Bibcode:1943JRASC..37..129R.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  13. ↑ Moesgaard, Kristian P. (1973). »Copernican influence on Tycho Brahe«. V Jerzy Dobrzycki (ur.). The reception of Copernicus' heliocentric theory: proceedings of a symposium organized by the Nicolas Copernicus Committee of the International Union of the History and Philosophy of Science. Toruń, Poland: Studia Copernicana, Springer. ISBN 90-277-0311-6.