Socialdemokratska stranka Hrvaške (hrvaško Socijaldemokratska partija Hrvatske, kratica SDP) je politična stranka v Republiki Hrvaški, ki je glede na svoje delovanje in ideološke usmeritve umeščena na levo stran političnega spektra. S 35.000 člani se po velikosti uvršča na drugo mesto, za Hrvaško demokratsko skupnost (HDZ).[1] Stranka je pravna naslednica nekdanje Zveze komunistov Hrvaške, s prestrukturiranjem katere je leta 1990 izšla kot Zveza komunistov Hrvaške - Stranka demokratične prenove (SKH-SDP). Današnje ime si je nadela na kongresu leta 1993. Stranka je polnopravna članica Stranke evropskih socialistov (PES), Socialistične internacionale (SI) in Progresivne alianse (PA). Na zadnjih volitvah v hrvaški parlament je osvojila 34 poslanskih mest, vendar se je njihovo število zaradi notranjih sporov, ki so pripeljali do razpada poslanske skupine, tekom mandata zmanjšalo na 14.[2] Stranko v Evropskem parlamentu predstavljajo 4 poslanci.[3] Njen trenutni predsednik je Peđa Grbin.
SDP je od osamosvojitve države oblikovala dve hrvaški vladi, ki sta ju vodila Ivica Račan (2000–2003) in Zoran Milanović (2011–2015).
Na prvih demokratičnih volitvah 1990 je bilo v 351-članski Hrvaški Sabor izvoljenih 107 predstavnikov takratne SKH-SDP. Na naslednjih volitvah je bilo število vseh sedežev zmanjšano na 138, leta 1995 pa na 127. Od leta 2000 ima parlament 151 sedežev.[4]
Podpora volivcev
Na parlamentarnih volitvah 2020 je koalicija pod vodstvom SDP osvojila 3. (severna Hrvaška) in 8. volilno enoto (Kvarner in Istra).
Strankina podpora na državni ravni se v zadnjih desetih letih od rekordne zmage na volitvah leta 2011 postopno zmanjšuje. Delen upad podpore je mogoče zaznati tudi na regionalni ravni, kar se kaže z zniževanjem števila županij, v katerih koalicijske zveze vodijo župani iz kvote SDP. Kljub temu obstajajo področja, v katerih podpora volivcev ostaja izrazito visoka. Med slednjimi izstopajo regije Kvarner z mestom Reka, Hrvaško Zagorje s centrom v Krapini in vzhodni del Bilogore s središčem v Koprivnici. Podpora stranki se je v primerjavi z obdobjem po osamosvojitvi najbolj izrazito zmanjšala v velikih mestih (Zagreb, Split in Osijek), med katerimi SDP obvladuje le še Reko.[5] Slednje se je zaradi dolgoletne naklonjenosti socialni demokraciji prijelo ime Rdeča Reka (hr. Crvena Rijeka).[6][7]
_(cropped).jpg)
.png)
.jpg)
