V sezoni je bilo dominantno moštvo Alfa Romeo, ki je osvojilo konstruktorski naslov prvaka, med dirkači pa je izstopal Tazio Nuvolari, ki je zmagal na šestih dirkah, od tega na dveh od treh dirk evropskega prvenstva, in postal evropski prvak. Pravila so ostala enaka kot v predhodni sezoni, le da je bila minimalna dolžina dirk najvišjega tipa Grandes Épreuves znižana pa pet ur, maksimalna dolžina je bila deset ur. Prvenstvene dirke so potekale pod pravili Formula libre, kar pomeni neomejena delovna prostornina motorjev, teža dirkalnika, porab goriva in oblika šasij. Edina omejitev pri šasijah je bila maksimalna širina dirkalnika, ki je bila pri dvosedežnikih 1000 mm, pri enosedežnikih pa 800 mm. V dirkalniku je bil lahko naenkrat le en dirkač, menjave so bile dovoljene le v boksih. Pri postankih v boksih sta poleg dirkačev lahko sodelovala dva mehanika na dirkalnik. Po teh pravilih sta potekali le prvenstveni dirki za Veliko nagrado Italije in Veliko nagrado Francije, saj je bila dirka za Veliko nagrado Nemčije dolga le štiri ure, sedeminštirideset minut in dvaindvajset sekund, prvotno predvidena dirka za Velika nagrada Belgije pa je potekala pod pravili športnih dirkalnikov in ni štela za prvenstvo.
Tako so v sezoni potekale tri dirke najvišjega tipa Grandes Épreuves, ki so štele za konstruktorsko in dirkaško prvenstvo, ob teh je potekalo še enajst pomembnejših mednarodnih Grand Prix dirk, ki so bile deležne velike pozornosti medijev in gledalcev, ter na katerih so nastopali najboljši dirkači. Ob njih je potekalo še osemnajst regionalnih dirk, nekatere so imele tudi mednarodno udeležbo, toda teh dirk so se udeleževali večinoma lokalni in neuveljavljeni dirkači, organizirali so jih avtomobilistični klubi, na dirkah pa so sodelovali običajno tudi dirkalniki nižjih dirkaških razredov.
Velika nagrada Alessandrie, ki bi morala potekati 27. marca je bila odpovedana zaradi finančnih težav. Velika nagrada Belgije, ki je bila načrtovana za 10. julijja je bila odpovedana aprila. Belgijski avtomobilistični klub je kot razloge navedel neizpolnjena pričakovanja glede lanske dirke ter veliko tveganje izpeljave dirke v gospodarski krizi v istem mesecu, kot so potekale že dirke za Veliko nagrado Nemčije, Veliko nagrado Francije in 24 ur Spaja. Velika nagrada Madžarske, ki bi morala potekati 1. maja, je bila v zadnjem trenutku, konec aprila, odpovedana zaradi nepredvidenih težav pri organizaciji dirke. Velika nagrada Španije, ki bi morala potekati 25. septembra je bila odpovedana brez znanega razloga. Ker bi morala biti to četrta prvenstvena dirka, so potekali pogovori, da bi ena od drugih dirk štela za prvenstvo, toda to se ni uresničilo. Velika nagrada Mugella je bila načrtovana za 29. maja, toda zaradi neznanega razloga je bila najprej prestavljena, nato pa odpovedana.
Tovarniško moštvo je še vedno nastopalo z dirkalnikoma Bugatti T51 in Bugatti T54. Prvi zaradi pomanjkanja moči motorja ni bil konkurenčen za najvišja mesta, drugi pa je bil opremljen z močnim 5,0 litrskim motorjem, toda še vedno je bil slabo vodljiv. Glavna dirkača moštva sta bila Louis Chiron in Achille Varzi, rezervna dirkača pa Albert Divo in Guy Bouriat.
