Severnica

Severnica
Chart showing star positions and boundaries of the Ursa Minor constellation
Severnica (α Ursae Minoris, obkroženo z rdeče) v ozvezdju Mali medved (belo območje)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje
Ozvezdje Mali medved
α UMi Aa
Rektascenzija 02h 31m 49,09s
Deklinacija +89° 15′ 50,8″
Navidezni sij (V) 1,98[1] (spremenljivka 1,86–2,13)
α UMi Ab
Rektascenzija
Deklinacija
Navidezni sij (V) 9,2[1]
α UMi B
Rektascenzija 02h 30m 41,63s
Deklinacija +89° 15′ 38,1″
Navidezni sij (V) 8,7[1]
Značilnosti
α UMi Aa
Spektralni razred F7Ib[2]
U−B Barvni indeks 0,38[1]
B−V Barvni indeks 0,60[1]
Tip spremenljivke kefeidna spremenljivka tipa I[3]
α UMi Ab
Spektralni razred F6V[1]
α UMi B
Spektralni razred F3V[1]
U−B Barvni indeks 0,01[4]
B−V Barvni indeks 0,42[4]
Astrometrija
Radialna hitrost (Rv)−17 km/s
Lastno gibanje (μ)RA: 198,8±0,20 mas/l
Dec.: -15±0,30 mas/l
Paralaksa (π)7,54 ± 0,11[5] mas
Oddaljenost323–433[6] sv. l.
(99–133[6] pc)
Absolutni izsev (MV)−3,6 (α UMi Aa)[1]
3,6 (α UMi Ab)[1]
3,1 (α UMi B)[1]
Orbita[1]
Primarnaα UMi Aa
Spremljevalkaα UMi Ab
Perioda (P)29,59 l
Glavna polos (a)0,133″
Izsrednost tira (e)0,608
Naklon tira (i)128°
Dolžina vozla (Ω)19°
Argument periastrona (ω)
(sekundarni)		303°
Pol-amplituda (K1)
(Argument periastrona)		3,72 km/s
Podrobnosti
α UMi Aa
Masa5,4[7] M☉
Polmer37,5[7] R☉
Izsev (bolometrični)1.260[7] L☉
Površinska težnost (log g)2,2[8] cgs
Temperatura6015[4] K
Kovinskost112% solar[9]
Vrtenje119 days[2]
Tirna hitrost(v sin i)14[2] km/s
Starost7×107[10] let
α UMi Ab
Masa1,26[1] M☉
Polmer1,04[1] R☉
Izsev (bolometrični)3[1] L☉
Starost7×107[10] let
α UMi B
Masa1,39[1] M☉
Polmer1,38[4] R☉
Izsev (bolometrični)3,9[4] L☉
Površinska težnost (log g)4,3[4] cgs
Temperatura6900[4] K
Tirna hitrost(v sin i)110[4] km/s
Starost7×107[10] let
Lega (glede na α UMi Aa)
Komponentaα UMi Ab
Epoha opazovanja2005.5880
Kotna razdalja0.172″
Pozicijski kot231.4°
Lega (glede na α UMi Aa)
Komponentaα UMi B
Epoha opazovanja2005,5880
Kotna razdalja18,217″
Pozicijski kot230,540°
Druge oznake
Polaris, North Star, 1 Ursae Minoris, HR 424, BD +88° 8, HD 8890, SAO 308, FK5 907, GC 2243, ADS 1477, CCDM J02319+8915, HIP 11767, Cynosura, Alruccabah, Phoenice, Navigatoria, Star of Arcady, Yilduz, Mismar
Sklici na podatkovne baze
SIMBADα UMi A
UMi B
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved

Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza). Njena trenutna lega je takšna, da je blizu severa, oziroma severnega nebesnega tečaja, vendar ni točno na severu (razlika je v okviru 45 ločnih minut, deklinacija zvezde je +89° 15′ 38.1″). Tudi med navidezno najsvetlejše zvezde ne spada. Najdemo jo tako, da zadnjo stranico Velikega medveda (Velikega voza) podaljšamo za 5-krat.[11] Ni točno v tej črti, temveč nekoliko bolj desno, pa vendar z določanjem nimamo težav, saj druge svetlejše zvezde ni v bližini.[12]

Severnica je v resnici trozvezdje.[11] Dve malce bolj svetli zvezdi obkrožata skupno masno središče. Polaris Aa je rumena velikanka s 5,4-kratno maso in 46-kratnim premerom našega Sonca. Je radialna spremenljivka, ki spreminja navidezni premer in svetlost s periodo približno štirih let in je prva zvezda te vrste, katere maso so določili iz njene orbite. Polaris Ab ima maso približno 1,26 mase Sonca in kroži okrog skupnega središča z Aa na zelo kratki razdalji 18,8 au (2,8 milijard km) s periodo okrog 29,6 leta. Zaradi bližine obeh zvezd Aa in Ab sistema Polaris A zvezd ne ločimo z običajnimi teleskopi, in svetlobo Aa preglasi svetloba večje zvezde. Šele leta 1929 so z raziskovanjem spektra Polaris A dokazali, da gre za zelo bljižnje dvozvezdje. Leta 2006 je NASA objavila slike s Hubblovega teleskopa, ki prikazujejo celotno trozvezdje. Tretja zvezda je spremljevalka Polaris B z maso okrog 1,39 mase Sonca, ki je veliko bolj oddaljena od sistema Polaris A (2.400 au) in ga obkroži v približno 42000 letih. Zvezdo lahko opazimo že z razmeroma skromnim teleskopom in jo je že leta 1779 s svojim zrcalnim teleskopom odkril nemško-britanski astronom William Herschel.

Zaradi precesije Zemljine vrtilne osi je bila leta 2700 pr. n. št. najsevernejša nadobzornica zvezda Tuban, daleč v prihodnosti leta 14000 pa bo Vega.

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 Evans, N. R.; Schaefer, G. H.; Bond, H. E.; Bono, G.; Karovska, M.; Nelan, E.; Sasselov, D.; Mason, B. D. (2008). »Direct Detection of the Close Companion of Polaris with The Hubble Space Telescope«. The Astronomical Journal. 136 (3): 1137. arXiv:0806.4904. Bibcode:2008AJ....136.1137E. doi:10.1088/0004-6256/136/3/1137.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Lee, B. C.; Mkrtichian, D. E.; Han, I.; Park, M. G.; Kim, K. M. (2008). »Precise Radial Velocities of Polaris: Detection of Amplitude Growth«. The Astronomical Journal. 135 (6): 2240. arXiv:0804.2793. Bibcode:2008AJ....135.2240L. doi:10.1088/0004-6256/135/6/2240.
  3. ↑ Samus, N. N.; Durlevich, O. V.; in sod. (2009). »VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007–2013)«. VizieR On-line Data Catalog: B/gcvs. Originally Published In: 2009yCat....102025S. 1: 02025. Bibcode:2009yCat....102025S.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Usenko, I. A.; Klochkova, V. G. (2008). »Polaris B, an optical companion of the Polaris (α UMi) system: Atmospheric parameters, chemical composition, distance and mass«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society: Letters. 387 (1): L1. arXiv:0708.0333. Bibcode:2008MNRAS.387L...1U. doi:10.1111/j.1745-3933.2008.00426.x.
  5. ↑ Van Leeuwen, F. (2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–664. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.
  6. ↑ 6,0 6,1 Turner, D. G.; Kovtyukh, V. V.; Usenko, I. A.; Gorlova, N. I. (2013). »The Pulsation Mode of the Cepheid Polaris«. The Astrophysical Journal Letters. 762 (1): L8. arXiv:1211.6103. Bibcode:2013ApJ...762L...8T. doi:10.1088/2041-8205/762/1/L8.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Fadeyev, Y. A. (2015). »Evolutionary status of Polaris«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 449 (1): 1011–1017. arXiv:1502.06463. Bibcode:2015MNRAS.449.1011F. doi:10.1093/mnras/stv412.
  8. ↑ Usenko, I. A.; Miroshnichenko, A. S.; Klochkova, V. G.; Yushkin, M. V. (2005). »Polaris, the nearest Cepheid in the Galaxy: Atmosphere parameters, reddening and chemical composition«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 362 (4): 1219. Bibcode:2005MNRAS.362.1219U. doi:10.1111/j.1365-2966.2005.09353.x.
  9. ↑ Cayrel de Strobel, G.; Soubiran, C.; Ralite, N. (2001). »Catalogue of [Fe/H] determinations for FGK stars: 2001 edition«. Astronomy and Astrophysics. 373: 159–163. arXiv:astro-ph/0106438. Bibcode:2001A&A...373..159C. doi:10.1051/0004-6361:20010525.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 Wielen, R.; Jahreiß, H.; Dettbarn, C.; Lenhardt, H.; Schwan, H. (2000). »Polaris: Astrometric orbit, position, and proper motion«. Astronomy and Astrophysics. 360: 399. arXiv:astro-ph/0002406. Bibcode:2000A&A...360..399W.
  11. ↑ 11,0 11,1 »Polaris: The North Star«. Constellation Guide. Constellation Guide. 28. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 14. decembra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  12. ↑ Prosen, Marijan (10. marec 2016). »Vozovi na nebu« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 14. decembra 2018.

Koordinati: Sky map 02h 31m 48.7s, +89° 15′ 51″

Stub icon

Ta o zvezdi članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.