Gloriette pri palači Schönbrunn, pod njim Neptunov vodnjakRimski ostanki z vodnjakomCesarska obedovalnica
Palača Schönbrunn (nemškoSchloss Schönbrunn) na Dunaju je eden izmed najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja. Palača in vrtovi odsevajo okus, zanimanje in duhovni svet habsburških vladarjev, ki so dvorec od 18. stoletja do leta 1918 uporabljali kot poletno rezidenco. Od leta 1996 je uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Ime Schönbrunn (nemško: lepi vodnjak) izvira iz arteškega vodnjaka, iz katerega so vodo pili dvorjani. Legenda pripoveduje, da naj bi vladar cesar Matija, ko ga je prvič zagledal, ves prevzet vzkliknil: »Kako lep vodnjak!«
V naslednjem stoletju so posest uporabljali predvsem za lov in rekreacijo. Posebej Eleonora Gonzaga, ki je oboževala lov, je rada hodila semkaj in je po smrti svojega moža Ferdinanda II. dala tu postaviti majhno rezidenco, v kateri je prebivala. Med letoma 1638 in 1643 je svojo palačo priključila Katterburgu. V leto 1642 datira tudi prvi pisni zapis imena Schönbrunn. Prvotna Schönbrunnska oranžerija izvira prav tako v čase Eleonore Gonzaga: tedaj so poročali, da so na Dunaj pripeljali »okoli sto italijanskih dreves«, da bi izpolnili željo italijanske dame, med njimi tudi dva ducata grenkih oranževcev (»Pomeranzen«).
Za njegovo prvotno podobo je poskrbel arhitektJohann Bernhard Fischer von Erlach, ki ga je po porazu Turkov leta 1683 najel cesar Leopold I. Zgledoval se je po palači francoskih kraljev Versailles. Leta 1696 je bila dokončana v slogu dekorativnega baroka. S svojimi 1441 sobami in dvoranami je glede na original relativno skromna. Kasneje je dodal svoj pečat v rokoko stilu dodal tudi Nikolaus Pacassi (1747).
Schönbrunn obkroža velik park, ki je bil dokončan leta 1770. Dvorni arhitekt Johann Ferdinand Hetzendorfer von Hohenberg se je pri zasnovi parka zgledoval po parkih francoskega kraljevega dvora. Brezhibno urejena drevesa in cvetlične gredice obkrožajo široke in dolge aleje, ki vodijo do okrasnih ribnikov, vodnjakov (npr. Neptunovega vodnjaka iz leta 1780, v katerem TetisNeptuna prosi za pomoč pri potovanju svojega sina Ahila) in številnih skulptur.
Skupaj s parkom, prvim živalskim vrtom na svetu (na zahodnem delu parka; okoli 750 živalskih vrst) iz leta 1752 in drugimi pripadajočimi objekti je palača izreden primer »Gesamtkunstwerka«.
Gloriette
Neoklasicistično steberno dvorano Gloriette na vrhu griča v kompleksu dvorca je leta 1775 dala postaviti Marija Terezija po zmagi nad pruskim kraljem Friderikom Velikim v bitki pri Kolinu (1757). Danes je v cesarski poletni obedovalnici kavarna, nekatere vrste vstopnic (npr. Classic Tour) pa omogočajo tudi dostop do razgledne ploščadi na vrhu.[2]
