Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince

Zemljevid 20 ruskih filtracijskih taborišč v Donecki oblasti, podatki po Conflict Observatory in raziskovalcev z univerze Yale. Barvno kodiranje tipov taborišč:[1]
  registracija
  sekundarno zaslišanje
  pripor
  pridržanje

Ruska filtracijska taborišča za Ukrajince, imenovana tudi koncentracijska taborišča,[2][3][4] so taborišča, ki jih ruske sile uporabljajo med rusko invazijo na Ukrajino[5][6][7][8] za registracijo, zasliševanje in pridržanje ukrajinskih državljanov v okupiranih regijah[1] preden jih preselijo v Rusijo,[9] pogosto gre za prisilne deportacije.[10] V filtracijskih taboriščih so Ukrajinci podvrženi sistemu varnostnih pregledov in zbiranju osebnih podatkov.[11] Priporniki so tudi izpostavljeni mučenju, umorom, posilstvom, stradanju in drugim hudim kršitvam človekovih pravic.[12][13][14][15]

Števila ukrajinskih državljanov, ki so bili preseljenih v Rusijo, ni mogoče neodvisno preveriti. Po podatkih ukrajinske vlade je bilo približno 1,6 milijona Ukrajincev prisilno deportiranih v Rusijo, od tega približno 250.000 otrok.[16] Ruska vlada zanika, da Ukrajince prisilno odstranjuje v Rusijo[7] in deportacije imenuje »evakuacija«.[17]

Po razkritem ruskem okupacijskem načrtu naj bi »filtracija« predstavljala temelj strategije proti upornikom in za pacifikacijo. Ruske okupacijske oblasti so načrtovale, da bodo po okupaciji celotne države skozi »filtracijo« prisilile velik del prebivalstva.[18]

Pregled

V mednarodnih konfliktih imajo okupacijske sile pravico registrirati osebe na območju, ki ga nadzorujejo in v določenih okoliščinah celo pridržati civiliste. Ruski sistem »filtracije« pa krši več elementov mednarodnega humanitarnega prava in lahko vključuje več hudih kršitev človekovih pravic.[1]

Ukrajinci na okupiranih območjih pogosto ne morejo pobegniti na ozemlje pod nadzorom Ukrajine, in bodisi prisiljeni ostati[9] na območjih, v katerih so razmere neprimerne za življenje, bodisi primorani bežati na druga okupirana območja ali celo v samo Rusijo.[19] Mnogi Ukrajinci so za vstop v Rusijo prisiljeni v »filtracijo«, postopek, med katerim so zaslišani in jim vzamejo biometrične podatke. Med čakanjem na »filtracijo«, so nameščeni v ti. »filtracijskih taboriščih«, ki so pogosto zasilno postavljena v različnih javnih zgradbah. Po »filtraciji« so bili Ukrajinci pogosto deportirani na ruski Daljni vzhod.[9]

Po ruskem okupacijskem načrtu, ki je prišel v javnost, naj bi »filtracija« služila kot strategija za pomiritev in boj proti upornikom po ruski okupaciji celotnega ukrajinskega ozemlja. V skladu z načrti naj bi prebivalstvo priprli od vrat do vrat in jih prisilili v »filtracijo«, da bi sestavili obsežne protiobveščevalne datoteke: »Filtracijo bi uporabili za ustrahovanje ljudi, za ugotavljanje ali bi jih bilo treba preseliti v Rusijo, in postaviti temelje za spremljanje in motenje mrež odpornikov.«[18]

Lokacije filtracijskih taborišč

Junija 2022 je bilo potrjeno, da se večina filtracijskih taborišč nahaja v mestih in vaseh marionetne kvazidržave Donecka ljudska republika. Filtracijska taborišča so bila postavljena v prej javnih zgradbah (šole, kulturni centri, športne dvorane,[9] skupnostna središča, policijske postaje) in začasnih taboriščih.[10]

V izjavi za OVSE julija 2022 je ameriški diplomat izjavil, da so ZDA identificirale najmanj 18 filtracijskih taborišč, ki jih je Rusija postavila na ukrajinskem in ruskem ozemlju, pri čemer so se priprave taborišč začele že pred začetkom invazije 24. februarja 2022. Diplomat je tudi dejal, da so bila filtracijska taborišča postavljena v šolah, športnih centrih in kulturnih ustanovah.[16] Tiskovni predstavnik poljskega ministra za koordinacijo posebnih služb, je v članku razkril lokacijo šestih taborišč »kjer so ruske mučilnice, ki jih uporabljajo proti Ukrajincem«.[20]

Sprejem in pridržanje

Bežeči Ukrajinci so bili nevede premeščeni v filtracijska taborišča, pri čemer so jim lažno povedali, da jih bodo odpeljali na ozemlje pod nadzorom Ukrajine.[9][10] Nekateri so v »filtracijo« prisiljeni med begom pred boji. Nekateri so prisiljeni v postopek, nekateri pa se strinjajo z udeležbo, da lahko potujejo po okupiranih območjih ali vstopijo v Rusijo.[10]

Po prihodu v taborišča pripornikom povedo, da ne smejo zapustiti mesta, v katerem je taborišče.[9] Po poročanju naj bi pridržanje trajalo od ene ure[10] do več tednov.[9]

Življenjski pogoji

Življenjske razmere v taboriščih so pogosto slabe. Tabori so slabo organizirani.[9][10] Interniranci so povedali, da so spali na tleh ali na kartonu,[9] živeli v slabih sanitarnih razmerah,[10] prehrana je bila skromna ali pa je sploh ni bilo.[9][10]

»Filtracija« in zaslišanje

Med filtracijo pripornike fotografirajo, jim odvzamejo prstne odtise, jih zaslišujejo in pregledajo vsebino njihovih telefonov.[9][21][22][23] Podvrženi so podrobnim zasliševanjem o svojem ozadju, družinskih vezeh ter političnih pogledih in pripadnosti.[11] Pridržani so zaslišani ali poznajo koga, ki služi v ukrajinski vojski.[9][21][22][23] Pripornike zaslišujejo o njihovih političnih pogledih in morebitnih povezavah z jurišno brigado Azov.[24][25][26] Moške in v nekaterih primerih ženske slečejo, da bi našli »ukrajinske nacionalistične tetovaže«.[9][21][22][23] Med »filtracijo« so bili moški podvrženi pregledom, v katerih so iskali morebitne znake modric zaradi neprebojnih jopičev ali uporabe puške. Uradniki, vključeni v postopek »filtracije«, so povedali, da se zbrane informacije uporabljajo za polnjenje zbirke podatkov.[10]

»Filtracija« se običajno konča na dva načina: ali pridržani dobi dokument, ki potrjuje, da je prestal filtracijo, ali pa se ga pridrži zaradi nadaljnjega zaslišanja. Tudi po tem, ko so prestali »filtracijo«, nekatere moške znova zaslišujejo med potovanjem iz taborišča čez območja pod ruskim nadzorom.[9] Otroci so včasih ločeni od staršev in ločeno premeščeni v Rusijo (del ugrabitev otrok med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022).[27]

Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva so Ukrajinci, ki so povezani z ukrajinskimi oboroženimi silami, vlado, mediji ali civilno družbo, »filtrirani« od ostalih pripornikov in premeščeni v zapore, kjer naj bi jih mučili in usmrtili po hitrem postopku.[28]

Nasilje, mučenje in uboji

Priporniki, za katere okupacijske oblasti menijo, da so povezani z ukrajinskimi oboroženimi silami, ukrajinsko državo ali pa so proukrajinski in protiruski, so izpostavljeni trpinčenju, samovoljnemu pridržanju, mučenju in prisilnem izginotju.[11] Ljudje, ki so prestali taborišča, so poročali o pretepanju, mučenju z elektriko in umorih.[12] Ženske in dekleta so v nevarnosti spolne zlorabe.[11] Ena od prič je povedala, da je osebje taborišča prisililo pripornike, da so pred kamero lažno pričali (okrivili Ukrajino za uničenje njihovih domov).[29]

Izpustitev in prisilne deportacije

Po »filtraciji« nekatere ljudi izpustijo znotraj DLR, druge pa deportirajo v Rusijo.[10] Ljudje, ki so prestali taborišča, so povedali, da so bili po izpustitvi poslani v različna mesta po Rusiji, mnogi na ruski Daljni vzhod.[16] Po prihodu v Rusijo so običajno najprej začasno nameščeni v begunskih centrih, nato pa jim ruski uradniki ukažejo ali prisilijo, da odpotujejo na druge destinacije v Rusiji. Nekateri odidejo k sorodnikom ali prijateljem v Rusijo, si sami uredijo namestitev v Rusiji, ali pa jo zapustijo. Ruski uradniki so silili Ukrajince nameščene v začasnih begunskih centrih, naj zaprosijo za azil[10][29] ali rusko državljanstvo, drugače pa jim grozi pripor za nedoločen čas.[29] Nekatere po prihodu v Rusijo znova zaslišujejo. Ukrajincem uradno ni prepovedano zapustiti Rusije, vendar se v praksi pri tem srečujejo z (pogosto velikimi) ovirami. Pojavila se je mreža aktivistov, ki pomaga Ukrajincem zapustiti Rusijo.[10][29] Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva so ukrajinski državljani pred izpustitvijo iz filtracijskih taborišč prisiljeni podpisati sporazume o bivanju v Rusiji, kar ovira njihovo vrnitev v Ukrajino.[28]

Ukrajinski obveščevalci so povedali, da ruski zaposlitveni centri ukrajinskim državljanom, izpuščenim iz filtracijskih taborišč, ponujajo zaposlitev v gospodarsko stagnirajočih regijah Rusije.[30]

Mihail Mizincev, vodja ruskega nacionalnega centra za upravljanje obrambe, je maja 2022 dejal, da je bilo v Rusijo do takrat premeščenih 1.185.791 ljudi.[31] Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva je »med 900.000 in 1,6 milijona ukrajinskih državljanov, vključno z 260.000 otroki« šlo skozi proces »filtracije« in deportiranih »pogosto v izolirane regije na Daljnem vzhodu« v »vnaprej premišljenem [.. .] očitnem prizadevanju za spremembo demografske sestave delov Ukrajine«.[28]

Ostanek v Rusiji

Rusija je sprejela ukrepe za olajšanje postopka podelitve začasnega zatočišča in ruskega državljanstva Ukrajincem. Aprila 2022 je Rusija sprejela zakonodajo, ki poenostavlja prošnje za rusko državljanstvo za rusko govoreče Ukrajince iz Donbasa. Putin je 5. marca 2022 podpisal odlok, ki je vzpostavil poenostavljene upravne postopke za Ukrajince, ki vstopajo v Rusijo in iščejo azil ali državljanstvo. Ukrajinci, ki prispejo v Rusijo iz DLR in LLR, so upravičeni do enkratnega denarnega izplačila. Prosilci za azil in begunci v Rusiji so upravičeni do številnih pravic, vključno s prehrano in začasno namestitvijo ter viri in podporo pri iskanju dela in stanovanja. V praksi se soočajo s precejšnjimi ovirami pri uveljavljanju teh pravic. Ukrajinci morajo za pridobitev začasne azilne kartice predati svoj potni, pri tem pa niso obveščeni, da so upravičeni do vrnitve svojega potnega lista in izstopa iz Rusije, zaradi česar nekateri verjamejo, da ne smejo zapustiti Rusije.[10]

Pobeg pred »filtracijo« in prisilno deportacijo

Ukrajinci, ki so pribežali v Gruzijo, so se izognili prisilnim deportacijam v ruska mesta, ki naj bi bila pogosta po »filtraciji«. Nekateri Ukrajinci, ki so bili pridržani v filtracijskih taboriščih, so povedali, da so z obveščanjem uradnkom taborišča, da imajo konkretne načrte za odhod v določeno rusko mesto, omogočili, da so bili izpuščeni in jim je bilo rečeno, naj sami najdejo pot do tja. Tako jim je uspelo pobegniti v Gruzijo in se izogniti prisilni premestitvi.[9]

Nekateri ljudje so poročali, da so se za pobeg v sosednje države (npr. Gruzijo) in izognitev deportaciji morali izmuzniti iz filtracijskih taborišč v Novoazovsku ali po filtriranju iz Taganroga ali Rostova na Donu.[9]

Zgodovina

15. marca 2022 je The Guardian objavil poročanja prič, da so ruski vojaki ukazale ženskam in otrokom odditi iz zaklonišča v Mariupolu. Ena od prič je povedala, da so jih z dvesto ali tristo drugimi ljudmi z avtobusi prisilno prepeljali v Novoazovsk. Tam so morali več ur čakati v avtobusih, nakar jim je bilo ukazano, naj gredo skozi skupino šotorov do ti. filtracijskega taborišča. Satelitski posnetki so pokazali skupino šotorov v vasi Bezimennem blizu Novoazovska. Predstavniki DLR in LLR so povedali, da so postavili »šotorsko mesto s 30 šotori« s kapaciteto za 450 ljudi.[6]

Ruski vladni časopis Rossijskaja Gazeta je poročal, da so v taborišču Bezimenne obdelali 5000 Ukrajincev in da so izvedli preglede, da bi preprečili, da bi se »ukrajinski nacionalisti infiltrirali v Rusijo, preoblečeni v begunce, da bi se izognili kazni«. Ena priča je povedala, da so jo obširno zasliševali moški, ki so rekli, da so iz FSB. Zaslišali so jo o njenem ozadju, zaslišanje je opisala kot »zelo ponižujoče«. Skupino so nato odpeljali v Rostov v Jaroslaveljski oblasti.[6]

Maja 2022 so se na družbenih omrežjih pojavili videoposnetki ukrajinskih civilistov, ki se opravičujejo ruskim vojakom, pri čemer nekateri med njimi pravijo, da so opravili »tečaj denacifikacije«.[32][33]

Novembra 2022 je vodja misije ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini, poročala o »sprejemnih postopkih« v kazenski koloniji blizu Olenivke, ki so pogosto vključevali pretepe, grožnje, napade psov, lažne usmrtitve, prisilno goloto, mučenje z elektriko in prisilnimi položaji. Agencija ZN je tudi poročala, da je aprila 2022 prejela informacije o devetih smrtih v Olenivki.[34]

Decembra 2022 je OHCHR poročal, da je FSB 10. oktobra morda prisilno izginil žensko, ki ji je spodletel »proces filtracije« v Rostovski oblasti.[35]

Odzivi

Rusija

Rusko veleposlaništvo v ZDA je trdilo, da so filtracijska taborišča »kontrolne točke za civiliste, ki zapuščajo območje aktivnih sovražnosti«.[36]

Ukrajina

Ukrajinski uradniki so filtracijska taborišča primerjali s podobnimi ruskimi filtracijskimi taborišči v Čečeniji.[7]

Združene države

Veleposlanica Združenih držav pri ZN je dejala: »Ni mi treba pojasnjevati, na kaj spominjajo ta tako imenovana 'filtracijska taborišča'. Srhljivo je in ne moremo pogledati stran.«[8] Navedla je poročila, da so agenti FSB zaplenili potne liste, osebne izkaznice in mobilne telefone, ter poročila o ločitvi ukrajinskih družin.[8]

Civilna družba

Tanja Lokšina, direktorica Human Rights Watch za Evropo in Azijo, je dejala: »V skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah prisilna razselitev ali premestitev ne pomeni nujno, da so bili ljudje pod strelom orožja prisiljeni v vozilo, temveč da so se znašli v situaciji, ki jim ni pustila izbire.«[6] Poudarila je, da Ženevska konvencija prepoveduje »posamezne ali množične prisilne preselitve, pa tudi deportacije zaščitenih oseb z zasedenega ozemlja so prepovedane, ne glede na njihov motiv«.[6]

Glej tudi

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 »Mapping the Filtration System in Donetsk Oblast«. hub.conflictobservatory.org. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2022. Pridobljeno 23. marca 2023.
  2. Dean, Kirby (19. maj 2022). »Thousands of Mariupol survivors being detained and 'tortured' in Russia-controlled prisons in occupied Ukraine«. MSN (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  3. Toby Luckhurst & Olga Pona (25. april 2022). »'You can't imagine the conditions' - Accounts emerge of Russian detention camps«. BBC News (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  4. »Ukraine calls on UNSC, UN Secretary General to ensure evacuation of wounded from Azovstal«. Interfax-Ukraine (v angleščini). 12. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2022. Pridobljeno 19. maja 2022.
  5. Vlachou, Marita (5. april 2022). »Mariupol Women Report Russians Taking Ukrainians To 'Filtration Camps'«. HuffPost. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Sauer, Pjotr (4. april 2022). »Hundreds of Ukrainians forcibly deported to Russia, say Mariupol women«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.Sauer, Pjotr (2022-04-04). "Hundreds of Ukrainians forcibly deported to Russia, say Mariupol women". The Guardian. Archived from the original on 2022-05-06. Retrieved 2022-05-02.
  7. 7,0 7,1 7,2 Peter, Laurence (27. marec 2022). »Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«. BBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.
  8. 8,0 8,1 8,2 Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia. »Russia or die«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2022. Pridobljeno 2. maja 2022.Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia. "Russia or die". CNN. Archived from the original on 2022-07-17. Retrieved 2022-05-02.
  9. 9,00 9,01 9,02 9,03 9,04 9,05 9,06 9,07 9,08 9,09 9,10 9,11 9,12 9,13 9,14 9,15 Beard, Nadia (12. junij 2022). »Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'«. the Guardian (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.Beard, Nadia (2022-06-12). "Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'". the Guardian. Archived from the original on 2022-07-18. Retrieved 2022-07-08.
  10. 10,00 10,01 10,02 10,03 10,04 10,05 10,06 10,07 10,08 10,09 10,10 10,11 10,12 Wille, Belkis (1. september 2022). »"We Had No Choice"«. Human Rights Watch (v angleščini).
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 »Reports of Russian Federation Forces Putting Ukrainian Civilians in 'Filtration' Camps Must Be Investigated, Senior Officials Tell Security Council | UN Press«. press.un.org. Pridobljeno 20. marca 2023.
  12. 12,0 12,1 »'The Russians said beatings were my re-education'«. BBC News (v britanski angleščini). 16. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2022. Pridobljeno 19. junija 2022."'The Russians said beatings were my re-education'". BBC News. 2022-06-16. Archived from the original on 2022-06-18. Retrieved 2022-06-19.
  13. »Russian Soldiers Raped Dozens, Impregnated 9 in Bucha Basement—Ukraine Says«. newsweek.com. 12. april 2022. Pridobljeno 4. decembra 2022.
  14. Time, Current; Shtekel, Mykhaylo (Maj 2022). »'How About We Cut Off Your Ear?': Ukrainian Teen Describes Family's 'Filtration' By Russian Troops«. Radio Free Europe/Radio Liberty. Pridobljeno 1. maja 2022.
  15. Beard, Nadia (12. junij 2022). »Ukrainians who fled to Georgia reveal details of Russia's 'filtration camps'«. The Guardian. Pridobljeno 12. junija 2022.
  16. 16,0 16,1 16,2 Solomon, Erika (8. julij 2022). »The U.S. identified 18 Russian 'filtration camps' for Ukrainians, a diplomat says«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.Solomon, Erika (2022-07-08). "The U.S. identified 18 Russian 'filtration camps' for Ukrainians, a diplomat says". The New York Times. ISSN 0362-4331. Archived from the original on 2022-07-08. Retrieved 2022-07-08.
  17. »Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию«. 2. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. maja 2022. Pridobljeno 4. maja 2022.
  18. 18,0 18,1 Zabrodskyi, Mykhaylo; Watling, Jack; Danylyuk, Oleksandr; Reynolds, Nick (30. november 2022). »Preliminary Lessons in Conventional Warfighting from Russia's Invasion of Ukraine: February–July 2022« (PDF). RUSI Special Report. Royal United Services Institute for Defence and Security Studies (RUSI). Pridobljeno 3. decembra 2022.Zabrodskyi, Mykhaylo; Watling, Jack; Danylyuk, Oleksandr; Reynolds, Nick (2022-11-30). "Preliminary Lessons in Conventional Warfighting from Russia's Invasion of Ukraine: February–July 2022" (PDF). RUSI Special Report. Royal United Services Institute for Defence and Security Studies (RUSI). Retrieved 2022-12-03.
  19. »Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«. BBC News (v britanski angleščini). 27. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.
  20. »Special services have identified Russian filtration camps - Special Services - Gov.pl website«. Special Services (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. julija 2022. Pridobljeno 27. julija 2022.
  21. 21,0 21,1 21,2 L'esodo forzato. Dagli Urali alla Siberia la mappa dei campi per i deportati ucraini
  22. 22,0 22,1 22,2 Escape from Azovstal: Surviving Mariupol's last stand
  23. 23,0 23,1 23,2 Ukraine war: Teacher spent 65 days in bomb shelter with her baby during defence of Mariupol steelworks
  24. »Russia's humiliating 'filtration' of civilians fleeing occupied Ukraine: The Russian army has set up so-called filtration camps in the Donbas to screen civilians for political views before they are evacuated. DW spoke to three people who were able to get out of Mariupol«. Deutsche Welle. 28. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2022. Pridobljeno 11. maja 2022.
  25. »Wife of "Azov" spoke about life in the bunker of Azovstal (video) — UNIAN«. dailybanner.co.uk. 30. maj 2022. Pridobljeno 17. julija 2022.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  26. »L'esodo forzato. Dagli Urali alla Siberia la mappa dei campi per i deportati ucraini«. www.repubblicaA.it (v italijanščini). 5. junij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2022. Pridobljeno 17. julija 2022.
  27. Koshiw, Isobel (17. marec 2023). »Putin's alleged war crimes: who are the Ukrainian children being taken by Russia?«. The Guardian (v britanski angleščini). ISSN 0261-3077. Pridobljeno 20. marca 2023.
  28. 28,0 28,1 28,2 »Russia's "Filtration" Operations, Forced Disappearances, and Mass Deportations of Ukrainian Citizens«."Russia's "Filtration" Operations, Forced Disappearances, and Mass Deportations of Ukrainian Citizens".
  29. 29,0 29,1 29,2 29,3 »Ukraine: "Like A Prison Convoy": Russia's Unlawful Transfer And Abuse of Civilians In Ukraine During 'Filtration'«. Amnesty International (v angleščini). 10. november 2022. Pridobljeno 22. marca 2023."Ukraine: "Like A Prison Convoy": Russia's Unlawful Transfer And Abuse of Civilians In Ukraine During 'Filtration'". Amnesty International. 10 November 2022. Retrieved 2023-03-22.
  30. »Ukrainians, Who Were Deported to Russia, Are Offered Employment in Sakhalin«. gur.gov.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  31. »Over 19,800 people evacuated from Ukraine, DPR, LPR to Russia in past day«. TASS. 8. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  32. »Война. Восемьдесят девятый день« [War. Eighty-ninth day]. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 15. julija 2022.
  33. »Что такое 'курсы денацификации' для украинцев, вывезенных в Россию: рассказывает правозащитник Павел Лисянский« [Human rights activists Pavel Lisyansky explains the "denazification courses" for Ukrainians deported to Russia]. Current Time TV (v ruščini). 23. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2022. Pridobljeno 15. julija 2022.
  34. »Ukraine / Russia: Prisoners of war«. OHCHR (v angleščini). 15. november 2022. Pridobljeno 25. novembra 2022.
  35. »OHCHR | HRMMU Update on the human rights situation in Ukraine, 1 August – 31 October 2022«. OHCHR (v angleščini). Pridobljeno 27. decembra 2022.
  36. Miller, Christopher (26. maj 2022). »One Ukrainian family's perilous journey through Russia's 'filtration camps'«. POLITICO (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2022. Pridobljeno 8. julija 2022.

Nadaljnje branje

Read other articles:

Außernzell Lambang kebesaranLetak Außernzell di Deggendorf NegaraJermanNegara bagianBayernWilayahNiederbayernKreisDeggendorfMunicipal assoc.Schöllnach Pemerintahan • MayorJosef Färber (FW)Luas • Total24,13 km2 (932 sq mi)Ketinggian372 m (1,220 ft)Populasi (2013-12-31)[1] • Total1.402 • Kepadatan0,58/km2 (1,5/sq mi)Zona waktuWET/WMPET (UTC+1/+2)Kode pos94532Kode area telepon09903Pelat kendaraanDEGSit...

 

Gunung Soufrière HillsTitik tertinggiKetinggian1.050 m (3.440 ft)Puncak1.050 m (3.440 ft)Koordinat16°43′N 62°11′W / 16.717°N 62.183°W / 16.717; -62.183Koordinat: 16°43′N 62°11′W / 16.717°N 62.183°W / 16.717; -62.183 GeografiLetakMontserrat, Kepulauan KaribiaNegara MontserratGeologiJenis gunungStratovolkanoBusur/sabuk vulkanikBusuk vulkanik antilles yang Lebih rendahLetusan terakhir2012Gunung Soufri...

 

2012 action-adventure video game 2012 video gameAssassin's Creed IIIOfficial cover art featuring the game's lead character, Ratonhnaké:ton a.k.a. ConnorDeveloper(s)Ubisoft MontrealPublisher(s)UbisoftDirector(s)Alex HutchinsonProducer(s)Francois PellandDesigner(s)Steven MastersProgrammer(s)David ChampagneArtist(s)The Chinh NgoWriter(s)Corey MayComposer(s)Lorne BalfeSeriesAssassin's CreedEngineAnvilNextPlatform(s)PlayStation 3Xbox 360Wii U[4]Microsoft WindowsRemasteredMicrosoft Windows...

Angkatan Kepolisian Kerajaan KanadaRoyal Canadian Mounted Police (Inggris)Gendarmerie royale du Canada (Prancis)Berkas:GRC-RCMP Logo.svgLogo of the RCMPBerkas:Royal Canadian Mounted Police.svgCorps ensign[1]SingkatanRCMP/GRCMottoMaintiens le droit (Prancis)(Uphold the law)[2]IkhtisarDibentuk1 Februari 1920; 104 tahun lalu (1920-02-01)[3]PendahuluRoyal Northwest Mounted Police (RNWMP) (1904)North-West Mounted Police (NWMP) (23 Mei 1873)Dominion Police (1868)Persone...

 

Landscape park in Greater Poland Voivodeship, Poland Rogalin Landscape ParkRogaliński Park KrajobrazowyIUCN category V (protected landscape/seascape)LocationGreater Poland VoivodeshipCoordinates52°14′N 16°56′E / 52.233°N 16.933°E / 52.233; 16.933Area126.4 km² Wikimedia Commons has media related to Landscape Park Rogalin. Rogalin Landscape Park (Polish: Rogaliński Park Krajobrazowy) is a protected area (Landscape Park) in west-central Poland, covering an area...

 

This article does not cite any sources. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed.Find sources: Guntakal–Bangalore section – news · newspapers · books · scholar · JSTOR (March 2017) (Learn how and when to remove this message) Bangalore-Guntakal linePrasanti Express is one of the daily trains in this section.OverviewStatusOperationalOwnerIndian RailwaysLocaleAndhra Prade...

馬哈茂德·艾哈迈迪-内贾德محمود احمدی‌نژاد第6任伊朗總統任期2005年8月3日—2013年8月3日副总统帷爾維茲·達烏迪穆罕默德-禮薩·拉希米领袖阿里·哈梅內伊前任穆罕默德·哈塔米继任哈桑·魯哈尼不结盟运动秘书长任期2012年8月30日—2013年8月3日前任穆罕默德·穆尔西继任哈桑·魯哈尼德黑蘭市長任期2003年6月20日—2005年8月3日副职阿里·賽義德盧前任哈桑·馬利克邁達尼�...

 

Artikel ini bukan mengenai Bali (disambiguasi). BaliCountry CameroonProvinceNorthwestDepartmentMezamPopulasi (2001) • Total32.000 (est) Eksplorator asal Jerman Eugen Zintgraff dan Galega I, fon (raja) Bali di Kamerun Bali adalah sebuah kota di Kamerun, yang terletak di sebelah barat Bamenda. Jumlah penduduknya 32 000 (perkiraan 2001). Bali dulu adalah pusat suatu kerajaan, dan sekarang terkenal karena istana dan festivalnya. Artikel bertopik geografi ini adalah sebuah rintisa...

 

العلاقات المالديفية السورية جزر المالديف سوريا   المالديف   سوريا تعديل مصدري - تعديل   العلاقات المالديفية السورية هي العلاقات الثنائية التي تجمع بين المالديف وسوريا.[1][2][3][4][5] مقارنة بين البلدين هذه مقارنة عامة ومرجعية للدولتين: وجه الم�...

Constitution Political Constitution of the State of Costa RicaCover of the text, National LibraryOverviewOriginal titleConstitución Política de Costa RicaJurisdictionState of Costa RicaCreated1846Date effectiveFebruary 10, 1847Government structureBranchesExecutive, LegislativeExecutivePresident and Vice PresidentLast amended1848LocationNational LibraryCommissioned byInterim government of José María Alfaro ZamoraAuthor(s)Constituent Assembly Part of a series on the History of Cos...

 

Międzyzdroje Międzyzdroje (bahasa Jerman:Misdroy) ialah tempat wisata tepi laut di Polandia di pulau Wolin di pesisir Baltik. Disebut sebagai Mutiara dari Baltik. Terletak antara pantai berpasir yang luas dengan jurang terjal dan hutan di Taman Nasional Woliński (yang termasuk tempat pelestarian bison). Międzyzdroje memiliki iklim spa dan layanan pariwisatanya lengkap. Międzyzdroje memiliki penduduk 5.600 (2002). Desa wisata dekat Międzyzdroje Jarszewko Pranala luar Panduan wisata: http...

 

U.S. state This article is about the U.S. state. For the river, see Alabama River. For other uses, see Alabama (disambiguation). State in the United StatesAlabamaState FlagSealNicknames: the Yellowhammer State, the Heart of Dixie, the Cotton StateMotto(s): Latin: Audemus jura nostra defendere(We dare defend our rights)Anthem: AlabamaMap of the United States with Alabama highlightedCountryUnited StatesBefore statehoodAlabama TerritoryAdmitted to the UnionDecember 14, 1819 (22nd)Capit...

This article does not cite any sources. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed.Find sources: Fédération Française des Éclaireuses – news · newspapers · books · scholar · JSTOR (October 2016) (Learn how and when to remove this message) Fédération Française des ÉclaireusesFédération Française des Éclaireuses (FFE), an all-girl neutral Girl Scouts federation, d...

 

Ransingha horn assembled in the S shape. Can also be fitted into C shape. The nansingha or nansinga is a type of primitive trumpet made of copper or copper alloys, used in both India and Nepal. The instrument is made of two metal curves, joined to form an S shape.[1] It may also be reassembled to form a crescent.[2] It is part of a group of curved-tube instruments that include the ransingha, the narsinga and the sringa. It may also be related to the laawaa and Tibetan dungche...

 

För den gamla Olympiastadion, se Tokyos Olympiastadion (1958). Tokyos Olympiastadion Officiellt namn新国立競技場Placering10-2 Kasumigaoka-machi, Shinjuku-ku, TokyoNärmaste hållplatsKokuritsu-Kyōgijō station (Ōedo-linjen)Sendagaya station & Shinanomachi station (Chūō-Sōbu-linjen)Kapacitet68 000Byggkostnad¥149 miljarderArkitektKengo KumaEntreprenörTaisei Corporation Större evenemangOlympiska sommarspelen 2020Paralympiska sommarspelen 2020Datu...

Italian publisher of sheet music This article is about the publishing house. For the Italian film, see Casa Ricordi (film). For the record label, see Dischi Ricordi. Casa RicordiParent companyUniversal Music Publishing Group Founded1808; 216 years ago (1808)FounderGiovanni RicordiCountry of originItalyHeadquarters locationMilanPublication typesSheet musicOfficial websitewww.ricordi.com Casa Ricordi is a publisher of primarily classical music and opera. Its classical repertoi...

 

Questa voce sull'argomento calciatori messicani è solo un abbozzo. Contribuisci a migliorarla secondo le convenzioni di Wikipedia. Segui i suggerimenti del progetto di riferimento. José AbellaNazionalità Messico Altezza175 cm Peso71 kg Calcio RuoloDifensore Squadra Juárez CarrieraSquadre di club1 2011-2020 Santos Laguna193 (3)2020-2024 Atlas123 (1)2024- Juárez6 (0) Nazionale 2013-2015 Messico U-209 (0)2018 Messico1 (0) 1 I due numeri indicano le presenze e ...

 

Lega nazionale A 2018-2019 Competizione Lega Nazionale A Sport hockey su pista Edizione 87ª Organizzatore SRHV Luogo  Svizzera Partecipanti 9 Risultati Vincitore  Biasca(1º titolo) Retrocessioni  Thunerstern Cronologia della competizione 2017-2018 2019-2020 Manuale La Lega nazionale A 2018-2019 è stata la 87ª edizione del torneo di primo livello del campionato svizzero di hockey su pista. Il torneo è stato vinto dal Biasca per la prima volta nella sua storia. Indice 1 Squ...

This article is about the port in Libya. For the port in Lebanon, see Port of Tripoli (Lebanon). The port of Tripoli in the 1930s The Port of Tripoli is the principal seaport in Tripoli, the capital of Libya, and one of the oldest ports in the Mediterranean. The port serves general cargo, bulk cargo & passengers. History In 1911, Italy claimed the need to protect its citizens who lived in the Port of Tripoli. It declared war against the Ottomans, saying it would annex the city. A naval ba...

 

Cet article est une ébauche concernant l’archéologie et une personnalité italienne. Vous pouvez partager vos connaissances en l’améliorant (comment ?) selon les recommandations des projets correspondants. Rodolfo LancianiFonctionSénateur du royaume d'ItalieBiographieNaissance 2 janvier 1845RomeDécès 21 mai 1929 (à 84 ans)RomeSépulture Cimetière de Campo VeranoNom dans la langue maternelle Rodolfo Amadeo LancianiNationalité italienne (17 mars 1861 - 21 mai 1929)Activi...