Roman Jerala
Roman Jerala, slovenski biokemik, *24. januar 1962, Jesenice.
Življenje
Diplomiral je leta 1986 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Na isti fakulteti je leta 1990 magistriral in tri leta kasneje še doktoriral.[2]
V akademskem letu 1994/1995 je bil na postdoktorskem izpopolnjevanju na Univerzi v Virginiji. Med letoma 1996 in 2001 je bil zaposlen v Laboratoriju za NMR in molekularno modeliranje. Od 2009 je direktor projektov na področju sintezne biologije.
Ima naziv znanstvenega svetnika in vodje odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Poleg tega predava predmet biokemijska informatika na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.[3][4]
Delo
Znanstveno se ukvarja predvsem z biokemijskimi in molekularnimi procesi, ki igrajo vlogo pri celični imunosti, pa tudi s področji sintezne biologije in bioinformatike.
Raziskovalni dosežki
Zasnoval je idejo o sintezi piramidno oblikovane beljakovine, ki bi lahko služila kot vsebnik za dostavo zdravil na nano ravni, za nove katalizatorje in podobno, ter vodil raziskovalno skupino, ki je prva na svetu takšno strukturo tudi uspešno sintetizirala. Odkritje je bilo objavljeno leta 2013 v reviji Nature Chemical Biology. Dek Woolfson, biokemik z angleškega Centra za nanoznanosti in kvantne informacije pri Univerzi v Bristolu je razložil, zakaj gre za vodilni dosežek:
- "Tovrstno oblikovane strukture so bile že narejene iz DNK, toda veliko težje jo je narediti iz beljakovin, saj pri beljakovinah ni na voljo koda, ki bi prevajala sekvence v strukturo."[5]
Pred tem je bilo njegovo najodmevnejše odkritje nov način, kako imunski sistem prepozna patogena; odkritje skupine s Kemijskega inštituta pod njegovim vodstvom je bilo objavljeno v reviji Nature Structural and Molecular Biology, eni izmed vodilnih znanstvenih revij na tem področju.[6]
Tekmovanja
V mednarodni javnosti je znan tudi po slovenskih študentskih ekipah, ki so na mednarodnem študentskem tekmovanju v sintezni biologiji (iGEM) na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (Cambridge, Massachusetts, ZDA) v konkurenci ekip z najuglednejših svetovnih univerz v petih letih, odkar je tekmovanje mednarodno, daleč najuspešnejše v celotnem tekmovanju s tremi osvojenimi glavnimi nagradami od leta 2006 do leta 2010.[7]
Nagrade
Za svoje delo je leta 2009 prejel Preglovo nagrado Kemijskega inštituta[8] in Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke.[9] Prejel je tudi ERC Advanced Grant 2017.
Leta 2019 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU.
V medijih
Leta 2011 je bil gost Sandija Čolnika v oddaji Večerni gost.[10] Večkrat javno kritizira slovensko politiko financiranja znanstvenih raziskav, zaradi katere so raziskovalci prisiljeni oditi v tujino, država pa pri tem izgublja potencial.[11][12][13]
Sklici
Zunanje povezave
|
---|
Zoisova nagrada za življenjsko delo | |
---|
Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti |
- Franc Gubenšek, Venčeslav Kaučič, Robert Zorec, Marko Robnik, Dušan Repovš (1997)
- Vito Turk (1998)
- Rudi Podgornik, Tatjana Avšič Županc, Bojan Magajna (1999)
- Marko Andrej Zupan, Stojan Stavber, Slavko Splichal (2000)
- Marijan Pavčnik, Leopold Škerget, Matjaž Omladič (2001)
- Jože Vižintin, Dragan Marušič, Dragan D. Mihailović (2002)
- Dean Komel, Drago Matko, Boris Sket (2003)
- Marko Mikuž, Danilo Zavrtanik, Božo Plesničar (2004)
- Tomaž Prosen, Dušan Turk (2005)
- Marjeta Šašel Kos, Marija Kosec, Željko Knez (2006)
- Svjetlana Fajfer, Sandi Klavžar, Ivan Bratko (2007)
- Peter Križan, Marko Topič (2008)
- Igor Muševič, Marko Jesenšek, Roman Jerala (2009)
- Janez Kranjc, Janez Dolinšek, Mihael Drofenik, Blaž Zupan, Andrej Jamnik (2010)
- Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič, Boris Turk (2011)
- Janez Bonča, Tadej Battelino, Matjaž Valant (2012)
- Janko Kos, Dušanka Janežič, Miran Gaberšček (2013)
- Milena Horvat, Gorazd Meško (2014)
- Mitjan Kalin, Tomaž Pisanski, Borut Štrukelj (2015)
- Janko Prunk, Božidar Šarlet (2016)
- Rajko Bratož, Janez Plavec, Zdravko Kravanja (2017)
- Marko Noč, Robert Dominko, Matjaž Perc (2018)
- Nives Ogrinc, Enes Pasalic, Denis Arčon (2019)
- Barbara Malič, Gregor Anderluh, Andrej Filipčič, Samo Stanič, Marko Zavrtanik, Kozma Ahačič (2020)
- Stanislav Gobec, Goran Dražić, István Kovács, Tomaž Zwitter (2021)
- Nada Lavrač, Maja Ravnikar, Ester Heath, Bojan Kuzma (2022)
- Aleksey Kostenko, Igor Križaj, Igor Škrjanc, Marko Snoj (2023)
- Ivan Šprajc, Igor Klep, Tomaž Katrašnik, Damjana Rozman (2024)
|
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Biografski slovarji | |
---|
Znanstvene podatkovne baze | |
---|
|
|