Revmatična vročina

Revmatična vročina
Bakterije Streptococcus pyogenes (barvanje po Pappenheimu), ki povzročajo revmatično vročino.
Specialnostkardiologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I00-I02
MKB-9390–392
DiseasesDB11487
MedlinePlus003940
eMedicinemed/3435 med/2922 emerg/509 ped/2006
MeSHD012213

Revmatična vročina, tudi revmatična vročica, je vnetna revmatična sistemska bolezen, ki se pojavi po okužbi s streptokoki skupine A in pri kateri obolevajo predvsem otroci. En teden do tri tedne po streptokokni okužbi žrela se pojavijo simptomi endokarditisa, tudi perikarditis in miokarditis, poliartritis, horea minor, anularni eritem, podkožni vozliči in nespecifični simptomi, kot so vročina, bolečina v sklepih, levkocitoza, povečani pa sta tudi vrednost C-reaktivnega proteina (CRP) in hitrost sedimentacije eritrocitov (SR).[1]

Srce je prizadeto v okoli polovici primerov revmatične vročine. Nastopi lahko revmatični endokarditis, ki se kaže zlasti s prizadetostjo srčnih zaklopk, vendar do njega pride običajno šele po več zagonih bolezni. Okvara srčnih zaklopk lahko povzroči srčno popuščanje, atrijsko fibrilacijo in infekcijski endokarditis (okužbo srčnih zaklopk).[2]

Revmatična vročina se po nezdravljeni okužbi žrela z bakterijo Streptococcus pyogenes pojavi pri do treh odstotkih bolnikov.[3] Nastopi zaradi nenormalne senzibilizacije organizma in posledične tvorbe protiteles proti sestavinam lastnega tkiva.[1][2] Nekateri so za bolezen dovzetnejši zaradi svojih genetskih lastnosti, dodatna dejavnika tveganja pa sta še slaba prehranjenost in nizek ekonomski status.[2] Za dignozo je pomembna prisotnost bolezenskih znakov in simptomov po dokazani nedavni streptokokni okužbi.[4]

Zdravljenje bolnikov s streptokokno okužbo žrela z antibiotiki, kot so penicilini, zmanjša tveganje za pojav revmatične vročine.[5] Za preprečitev prekomerne uporabe antibiotikov je pomembno mikrobiološko testiranje pri bolnikih z vnetjem žrela, vendar ti testi v državah v razvoju pogosto niso na voljo. Ob pojavu revmatične vročine je potrebno antibiotično zdravljenje, ki je lahko tudi dolgotrajno. Če pride do prizadetosti srčnih zaklopk, je zdravljenje zapletenejše in včasih je potrebna tudi zamenjava srčnih zaklopk.[2]

V svetu prizadene letno okoli 325.000 otrok in okoli 18 milijonov ljudi ima okvaro srčnih zaklopk zaradi revmatičnega endokarditisa.[2] Najpogosteje prizadene otroke med 5. in 14. letom starosti,[2] v 20 % pa se prvi zagon bolezni pojavi šele v odraslosti.[6] Na Slovenskem je bolezen redka,[1] pogostejša pa je v državah v razvoju in med staroselci v razvitih predelih sveta.[2] Po ocenah je leta 2013 zahtevala 275.000 smrtnih žrtev, kar kaže na upad, saj je leta 1990 povzročila 374.000 smrti.[7] Smrtnost je večja v državah v razvoju, kjer umre do 12,5 % bolnikov z revmatično vročino.[2]

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544311/vrocina?dictionaries=95&query=vro%c4%8dina&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogeld: 25. 9. 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Marijon, E; Mirabel, M; Celermajer, DS; Jouven, X (10. marec 2012). »Rheumatic heart disease«. The Lancet. 379 (9819): 953–64. doi:10.1016/S0140-6736(11)61171-9. PMID 22405798.
  3. ↑ Ashby, Carol Turkington, Bonnie Lee (2007). The encyclopedia of infectious diseases (3. izd.). New York: Facts On File. str. 292. ISBN 9780816075072.
  4. ↑ »Rheumatic Fever 1997 Case Definition«. cdc.gov. 3. februar 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2015. Pridobljeno 19. februarja 2015.
  5. ↑ Spinks, A; Glasziou, PP; Del Mar, CB (5. november 2013). »Antibiotics for sore throat«. The Cochrane database of systematic reviews. 11: CD000023. doi:10.1002/14651858.CD000023.pub4. PMID 24190439.
  6. ↑ Kumar, Vinay; Abbas, Abul K; Fausto, Nelson; Mitchell, Richard N (2007). Robbins Basic Pathology (8. izd.). Saunders Elsevier. str. 403–406. ISBN 978-1-4160-2973-1.
  7. ↑ Naghavi, Mohsen; in sod. (GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators) (17. december 2014). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. The Lancet. 385 (9963): 117–171. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.