Ishemična bolezen srca

Ishemična bolezen srca
Sopomenkeaterosklerotično oblenje srca,[1] aterosklerotična srčno-žilna bolezen,[2] koronarna bolezen srca[3]
Prikaz ateroskleroze v koronarki.
Specialnostkardiologija, pediatric cardiac surgery uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I20-I25
MKB-9410-414, 429.2
MedlinePlus007115
eMedicineradio/192
MeSHD003324

Ishemične bolezni srca (IBS), znane tudi kot bolezni koronarnih arterij (BKA),[4] so skupina bolezni, ki zajemajo: stabilno angino pektoris, nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt, nenadno srčno smrt.[5] V skupini bolezni srca in ožilja je to najpogostejše obolenje.[6] Pogost simptom je bolečina v prsih ali nelagodje, ki se lahko seli v rame, roke, hrbet, vrat, ali čeljust.[7] Občasno se lahko občuti kot zgaga. Običajno se simptomi pojavijo zaradi telesne dejavnosti ali čustvenega stresa, trajajo pa manj kot nekaj minut in ponehajo s počitkom.[7] Prvi znak je lahko tudi sam srčni napad.[8] Drugi zapleti vključujejo srčno popuščanje ali neredno bitje srca.[8]

Dejavniki tveganja so med drugim visok krvni tlak, kajenje, sladkorna bolezen, pomanjkanje gibanja, debelost, visoke ravni holesterola v krvi, slaba prehrana in prekomerno uživanje alkohola.[9][10] Med tveganja spada tudi depresija.[11] Osnovni mehanizem bolezni je ateroskleroza arterij, ki prekrvljajo srčno mišico.[10] Številni testi so na voljo kot diagnostični pripomoček, tako elektrokardiogram, test z obremenitvijo srca, koronarna tomografska abgiopatija s pomočjo računalnika  in koronarni angiogram.[12]

Preventiva je zdrava prehrana, redna vadba, ohranjevanje zdrave teže in odpoved tobaku.[13] Včasih se uporabljajo tudi zdravila za sladkorno bolezen, visok holesterol, ali visok krvni tlak.[13] Obstaja malo dokazov za teste ljudi, ki imajo nizko tveganje in nimajo simptomov[14] Zdravljenje vključuje iste ukrepe kot preventiva.[15][16] Priporočajo se dodatno zdravila, kot so sredstva proti oblogam v žilah kot je aspirin, beta blokatorji, ali nitroglicerin.[16] Postopki, npr. perkutana koronarna intervencija (PCI) ali koronarna obvodna operacija (CABG) se lahko uporabijo v resnih primerih bolezni.[16][17] Pri osebah s stabilno CAD ni jasno, ali PCI ali CABG poleg drugih oblik zdravljenja, podaljšata pričakovano življenjsko dobo ali zmanjšata tveganje za srčni napad.[18]

V letu 2013 je CAD bil najpogostejši vzrok smrti na svetu; umrlo je 8.14 milijona ljudi (16,8 %), za primerjavo je leta 1990 bolezen bila vzrok za smrt 5.74 milijona ljudi (12 %).[6] Tveganje za smrt zaradi CAD za dano starost je med leti 1980 in 2010 padlo, še posebej v razvitih državah.[19]Zmanjšalo se je tudi med letoma 1990 in 2010.[20] V Združenih državah Amerike je leta 2010 približno 20 % ljudi nad 65 let imelo CAD,  7 % ljudi. starih 45 do 64 let ter 1,3 %  od 18 do 45 let.[21] Pogostnost je za dano starost pri moških večja kot pri ženskah.[21]

Znaki in simptomi

Bolečina v prsih, ki se pojavlja redno s telesno dejavnostjo, po zaužitju hrane ali ob drugih predvidljivih časih se imenuje stabilna angina pektoris in je povezana z zoženjem srčnih arterij.

Za nestabilno angino gre, kadar se njena  jakost, značilnost in pogostnost spreminja. Nestabilna angina pektoris je lahko predhodnik miokardnega infarkta. Bolezen koronarnih arterij je vzrok za bolečine pri 30 % odraslih, ki se obrnejo na urgentni oddelek z bolečinami v prsnem košu nejasnega vzroka.[22]

Reference

  1. ↑ »Coronary heart disease - causes, symptoms, prevention«. Southern Cross Healthcare Group. Pridobljeno 15. septembra 2013.
  2. ↑ Faxon, D. P. (1. junij 2004). »Atherosclerotic Vascular Disease Conference: Executive Summary: Atherosclerotic Vascular Disease Conference Proceeding for Healthcare Professionals From a Special Writing Group of the American Heart Association«. Circulation. 109 (21): 2595–2604. doi:10.1161/01.CIR.0000128517.52533.DB.
  3. ↑ »Coronary heart disease«. NIH. Pridobljeno 15. septembra 2013.
  4. ↑ Bhatia, Sujata K. (2010). Biomaterials for clinical applications (Online-Ausg. izd.). New York: Springer. str. 23. ISBN 9781441969200.
  5. ↑ Wong, ND (Maj 2014). »Epidemiological studies of CHD and the evolution of preventive cardiology«. Nature reviews. Cardiology. Zv. 11, št. 5. str. 276–89. doi:10.1038/nrcardio.2014.26. PMID 24663092.
  6. ↑ 6,0 6,1 Naghavi, Mohsen; in sod. (GBD 2013 Mortality and Causes of Death Collaborators) (17. december 2014). »Global, regional, and national age-sex specific all-cause and cause-specific mortality for 240 causes of death, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. Lancet. Zv. 385. str. 117–171. doi:10.1016/S0140-6736(14)61682-2. PMC 4340604. PMID 25530442.
  7. ↑ 7,0 7,1 »What Are the Signs and Symptoms of Coronary Heart Disease?«. nhlbi.nih.gov. 29. september 2014. Pridobljeno 23. februarja 2015.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Coronary Artery Disease (CAD)«. cdc.gov. 12. marec 2013. Pridobljeno 23. februarja 2015.
  9. ↑ Mehta, PK; Wei, J; Wenger, NK (16. oktober 2014). »Ischemic heart disease in women: A focus on risk factors«. Trends in Cardiovascular Medicine. Zv. 25. str. 140–151. doi:10.1016/j.tcm.2014.10.005. PMID 25453985.
  10. ↑ 10,0 10,1 Mendis, Shanthi; Puska, Pekka; Norrving, Bo (2011). Global atlas on cardiovascular disease prevention and control (PDF) (1. izd.). Geneva: World Health Organization in collaboration with the World Heart Federation and the World Stroke Organization. str. 3–18. ISBN 9789241564373. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. avgusta 2014. Pridobljeno 20. oktobra 2016.
  11. ↑ Charlson, FJ; Moran, AE; Freedman, G; Norman, RE; Stapelberg, NJ; Baxter, AJ; Vos, T; Whiteford, HA (26. november 2013). »The contribution of major depression to the global burden of ischemic heart disease: a comparative risk assessment«. BMC medicine. Zv. 11. str. 250. doi:10.1186/1741-7015-11-250. PMID 24274053.
  12. ↑ »How Is Coronary Heart Disease Diagnosed?«. nhlbi.nih.gov. 29. september 2014. Pridobljeno 25. februarja 2015.
  13. ↑ 13,0 13,1 »How Can Coronary Heart Disease Be Prevented or Delayed?«. nhlbi.nih.gov. Pridobljeno 25. februarja 2015.
  14. ↑ Desai, CS; Blumenthal, RS; Greenland, P (april 2014). »Screening low-risk individuals for coronary artery disease«. Current atherosclerosis reports. Zv. 16, št. 4. str. 402. doi:10.1007/s11883-014-0402-8. PMID 24522859.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ Boden, WE; Franklin, B; Berra, K; Haskell, WL; Calfas, KJ; Zimmerman, FH; Wenger, NK (Oktober 2014). »Exercise as a therapeutic intervention in patients with stable ischemic heart disease: an underfilled prescription«. The American Journal of Medicine. Zv. 127, št. 10. str. 905–11. doi:10.1016/j.amjmed.2014.05.007. PMID 24844736.
  16. ↑ 16,0 16,1 16,2 »How Is Coronary Heart Disease Treated?«. nhlbi.nih.gov/. 29. september 2014. Pridobljeno 25. februarja 2015.
  17. ↑ Deb, S; Wijeysundera, HC; Ko, DT; Tsubota, H; Hill, S; Fremes, SE (20. november 2013). »Coronary artery bypass graft surgery vs percutaneous interventions in coronary revascularization: a systematic review«. JAMA. Zv. 310, št. 19. str. 2086–95. doi:10.1001/jama.2013.281718. PMID 24240936.
  18. ↑ Rezende, PC; Scudeler, TL; da Costa, LM; Hueb, W (16. februar 2015). »Conservative strategy for treatment of stable coronary artery disease«. World journal of clinical cases. Zv. 3, št. 2. str. 163–70. doi:10.12998/wjcc.v3.i2.163. PMID 25685763.
  19. ↑ Moran, AE; Forouzanfar, MH; Roth, GA; Mensah, GA; Ezzati, M; Murray, CJ; Naghavi, M (8. april 2014). »Temporal trends in ischemic heart disease mortality in 21 world regions, 1980 to 2010: the Global Burden of Disease 2010 study«. Circulation. Zv. 129, št. 14. str. 1483–92. doi:10.1161/circulationaha.113.004042. PMID 24573352.
  20. ↑ Moran, AE; Forouzanfar, MH; Roth, GA; Mensah, GA; Ezzati, M; Flaxman, A; Murray, CJ; Naghavi, M (8. april 2014). »The global burden of ischemic heart disease in 1990 and 2010: the Global Burden of Disease 2010 study«. Circulation. Zv. 129, št. 14. str. 1493–501. doi:10.1161/circulationaha.113.004046. PMID 24573351.
  21. ↑ 21,0 21,1 Centers for Disease Control and Prevention, (CDC) (14. oktober 2011). »Prevalence of coronary heart disease--United States, 2006-2010«. MMWR. Morbidity and mortality weekly report. Zv. 60, št. 40. str. 1377–81. PMID 21993341.
  22. ↑ Kontos, MC; Diercks, DB; Kirk, JD (Marec 2010). »Emergency department and office-based evaluation of patients with chest pain«. Mayo Clinic Proceedings. Zv. 85, št. 3. str. 284–99. doi:10.4065/mcp.2009.0560. PMID 20194155.