Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno pride izmenični električni tok. Glede na frekvenco oziroma valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove na naslednja območja:
Opomba: nad 300 GHz je absorpcija elektromagnetnega sevanja v Zemljinem ozračju tolikšna, da je to praktično neprepustno za elektromagnetno sevanje; pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v območju infrardeče in vidne svetlobe.
Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s slišnimi frekvencami (približno 20–20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta zvočno in radijsko valovanje dve povsem različni valovanji: pri prvem gre za mehansko nihanje delcev snovi, po kateri se širi zvok, pri drugem pa za valovanje elektromagnetnega polja.
Radijski valovi se najpogosteje uporabljajo za prenos zvoka; od tu tudi ime za radio. Vsaka radijska postaja oddaja na njej odobreni frekvenci, navadno tudi na več frekvencah: Radio Slovenija npr. oddaja na 918 kHz MF in na 88,5, 90,0, 91,8, 92,0, 92,9, 94,1, 96,4 MHz VHF.
