V kombinaciji z antibiotiki se uporablja za zdravljenje ulkusne bolezni, ki jo povzroča okužba s Helicobacter pylori,[12] oziroma za izkoreninjenje (eradikacijo) te okužbe.[13][14]
Pantoprazol se uporablja za dolgotrajno zdravljenje zollinger-ellisonovega sindroma in drugih stanj s povečanim izločanjem želodčne kisline.[13]
Do součinkovanja lahko pride tudi z nekaterimi zdravili, ki se presnavljajo v jetrih preko encimskega sistema citokrom P450. Pantoprazol se namreč obsežno presnavlja po tej poti, zlasti s CYP2C19, pa tudi CYP3A4.[11] Vendar pa študije součinkovanja z zdravili, ki se prav tako presnavljajo po teh poteh, kot so karbamazepin, diazepam, glibenklamid, nifedipin in peroralni kontraceptivi, ki vsebujejo levonorgestrel in etinilestradiol, niso pokazale klinično pomembnih interakcij.[11] S CYP2C19 se presnavlja tudi klopidogrel in več retrospektivnih raziskav je ugotovilo povečano tveganje za ponovni srčno-žilni dogodek ob sočasnem jemanju klopidogrela in zaviralcev protonske črpalke. Vendar pa novejše prospektivne raziskave niso potrdile klinično pomembnega součinkovanja s klopidogrelom.[14]
Mehanizem delovanja
Kot druge učinkovine iz skupine zaviralcev protonskih črpalk deluje tako, da zavre izločanje želodčne kisline,[5] in sicer preko zaviranja encima H+/K+-ATPaza v želodčni sluznici.[8] Encim H+/K+-ATP-azo parietalnih celic želodčne sluznice zavrejo nepovratno.[14] Na encim se veže distalno od celičnega receptorja in zato zavira izločanje klorovodikove kisline neodvisno od stimulacije z drugimi učinkovinami, kot so acetilholin, histamin, gastrin. Mehanizem je enak ne glede na pot uporabe (skozi usta ali intravensko).[11]
↑Dammann HG, Fölsch UR, Hahn EG, von Kleist DH, Klör HU, Kirchner T, in sod. (Marec 2000). »Eradication of H. pylori with pantoprazole, clarithromycin, and metronidazole in duodenal ulcer patients: a head-to-head comparison between two regimens of different duration«. Helicobacter. 5 (1): 41–51. doi:10.1046/j.1523-5378.2000.00006.x. PMID10672051. S2CID32184484.
↑ 14,014,114,214,3Štabuc B. s sod. Smernice za preprečevanje in zdravljenje neželenih učinkov nesteroidnih protivnetnih in antiagregacijskih učinkovin na prebavilaZdrav Vestn 2015; 84: 3–15.
↑Kerec Kos M. (2011). Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 4, str. 195-202.