Ordovícij je druga perioda paleozoika, za kambrijem, ki se je končal pred 490 milijoni let in pred silurjem, ki se je začel pred 438 milijoni let.

Živali so živele le v morju; značilne so alge, iz katerih so nastali grebeni, ter prve ribe. Perioda je dobila ime po Ordovicih, starodavnemu ljudstvu iz Walesa, ker so sistem kamnin, nastalih v ordoviciju, najprej proučevali v Walesu.

Sodobni geologi delijo ordovicij v tri stratigrafsko ločena obdobja in sicer:

Zgornji ordovicij- (od 460- do pred 443 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih,

• Asphillij,
• Karadokij,

Srednji ordovicij- (od 470- do pred 460 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih,

• Llanvirnij,
• Abereiddij,
• Llandeillij,

Spodnji ordovicij- (od 490- do pred 470 milijonov let), s poimenovanjem po najdiščih,

• Arenigij,
• Tremandocij.

Celotno obdobje ordovicija je trajalo cca. 44,6 milijonov let, konec tega obdobja pa je že zaznamovalo veliko izumiranje živalstva v morjih na Zemlji.

Klima je bila vso dobo ordovicija mila- oceanska. Organizmi v vodi so dobili prvič apnenčaste lupine. V tej dobi živi veliko graptolitov, ramenonožcev, trilobitov, glavonožcev, mahovnjakov, morskih ježkov. Prvič se tudi pojavijo morske lilije, korale, foraminifere, radiolarije in sifoneje. Ta doba je trajala približno 80 milijonov let v njej se pojavijo prve ribe.

• Zemljevid kopna in morja v času ordovicija v en.: [1]
• Podrobnejša delitev ordovicija po ameriško v en.: [2]
• Opis Ordovicija v nemščini de.: [3]

Ta geološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

• p
• p
• u

1. ↑ Haq, B. U.; Schutter, SR (2008). »A Chronology of Paleozoic Sea-Level Changes«. Science. 322 (5898): 64–68. Bibcode:2008Sci...322...64H. doi:10.1126/science.1161648. PMID 18832639.