Včasih načelo nedoločenosti nepravilno pojasnijo s trditvijo, da meritev lege nujno zmoti gibalno količino delca. Prvotno je Heisenberg sam tako pojasnjeval načelo. Kakorkoli že, motenje pri tem ne igra vloge, ker načelo velja tudi, kadar merimo lego v poljubnem sestavu, gibalno količino pa v drugem istovetnem sestavu. Pravilneje je o delcu govoriti kot o valu in ne o točkastem predmetu, saj nima dobro določeni istočasno lege in gibalne količine.
Definicija
Načelo nedoločenosti navadno formulirajo tako: če se pripravi več identičnih inačic sistema, se bodo meritve lege in gibalne količine pokoravale znani verjetnostni porazdelitvi; to je eden osnovnih postulatovkvantne mehanike. Iz meritev lege se lahko izračuna standardni odklon, enako se lahko tudi iz meritev gibalne količine izračuna standardni odklon . Ugotovi se lahko, da velja:
Pri tem je hPlanckova konstanta, π pa število pi. Nekateri avtorji vzamejo za »nedoločenost« najmanjši interval, v katerega pade 50 % meritev, kar v primeru, da so meritve porazdeljene po normalni porazdelitvi, vodi k nekaj višji oceni za zmnožek nedoločenosti: h/2π. Opazi se lahko, da je gornja neenakost lahko izpolnjena v vrsti različnih primerov: če je lega x določena z veliko točnostjo, je gibalna količina p tem manj natančno določena, in obratno, če je določena gibalna količina p z veliko točnostjo, tedaj se lege x ne da določiti prav točno.
V vsakdanjem življenju se teh nedoločenosti ne zaznava, ker je vrednost h izjemno majhna.
Posplošeno načelo nedoločenosti
Pari opazljivk, za katere velja načelo nedoločenosti
Rezultati matematične obravnave v prejšnjem razdelku nakazujejo pot, kako poiskati nedoločnostne zveze med pari fizikalnih opazljivk: komutator opazljivk A in B mora imeti določene analitične značilnosti.
Najpogosteje navajajo nedoločnostno zvezo med lego in gibalno količino delca v prostoru: