Mukan kagan

Mukan kagan 木桿可汗
Ašina Jandou 阿史那俟斤
Tretji kagan Prvega turškega kaganata
Vladanje553 – 572
PredhodnikIsik kagan
NaslednikTaspar kagan
Rojstvo1. tisočletje
Smrt572
Ordu Balik[d]
PotomciApa kagan
cesarica Ašina
Jangsu Tegin
RodbinaAšina
OčeBumin kagan
Religijatengrizem

Mukan kagan[1] (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan,[2] kitajsko: 木桿可汗/木杆可汗; pinjin: mùgǎn kěhàn; Wade–Giles: mu-kan k'o-han ali 木汗可汗; mùhàn kěhàn; mu-han k'o-han, osebno ime 阿史那燕都; āshǐnà yàndōu; a-shih-na yen-to, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.

Vladanje

Mukanovemu prihodu na oblast je sledilo pokončanje ostankov Rourana. Okoli novega leta 554, po porazu Judžiluja Kangdija v vojni z Gogturki, so se ostanki Rourancev predali Severnemu Čiju, da bi jih zaščitil pred napadi Gokturkov. Cesar Kao Jang je osebno napadel Mukan kagana in nato za novega kagana Rourana postavil Judžiuluja Anluočena. Rouranci so se naselili na severu Čija v sedanjen Šansiju.

Zadnjega Rouranskega kagana Jujiuluja Dengšuzija je pod pritikom Gokturkov usmrtil cesar Gong.

Jeseni 563 je Severni Žou sklenil z Gokturki sporazum o zavezništvu proti Severnemu Čiju, ki je vključeval dogovor o poroki cesarja Vuja z Mukan kaganovo hčerko. Pozimi 563 so združene sile Severnega Džova in Gokturkov napadle Severni Či. Severno krilo vojske je napadlo sekundarno prestolnico Severnega Čija Džingjang (晉陽, v sodobnem Tajuanu, Šansi), južno krilo pa Pingjang (平陽, v sodobnem Linfenu, Šansi).

Spomladi 565 je cesar Vu poslal svojega brata Juven Čuna (宇文純), Juven Guija (宇文貴), Dou Jija (竇毅) in Jang Džiana (楊薦) na čelu ceremonialnega gardnega korpusa v Tujue po Mukanovo hčerko, da bi jo pripeljal na poroko. Ob njihovem prihodu je kagan preklical poročno pogodbo in pridržal Juven Čuna in njegovo spremstvo.

Spomladi leta 568 je veliko neurje na sedežu Gokturkov povzročilo znatno škodo. Mukan kagan je neurje vzel za znak božjega nezadovoljstva zaradi njegovega preklica poročne pogodbe s Severnim Džovom. Juven Čuna je osvobodil in ga skupaj s hčerko, ki jo je obljubil cesarju Vuju, poslal domov v Severni Džov. Cesar Wu je nevesto osebno sprejel in jo povzdignil v cesarico.

Pohodi nas zahod

Mukanov stric Istemi je v Mukanovem imenu samostojno vladal na skrajnem zahodu kaganata. Gokturška vojska je leta 557 v bližini Buhare zlomila moč Heftalitov.[3] Ozemlje severno od Amu Darje je bilo priključeno k Turškemu kaganatu, ozemlje južno od nje pa k sasanidski Perziji.

Zapuščina

Gokturški kaganat v njegovem največjem obsegu okoli leta 570 med vladanjem Mukan kagana

Širjenje kaganata je šlo tudi na račun Avarov, ki so bili potisnjeni proti Bizantinskemu in Sasanidskemu cesarstvu ter na koncu proti Donavi. Izrinjena so bila tudi druga plemena Srednje Azije, med njimi Vzhodni Bolgari.[4]

Mukanova vladavina je pomenila vrhunec sogdijskega kulturnega vpliva v gokturškem cesarstvu. Sogdijsko kulturo so prenašali trgovci iz Turpana, ki so delovali tudi kot veleposlaniki in svetovalci. V upravi kaganata sta se uporabljala sogdijski jezik in pisava, ker je bil edini pisni jezik v kaganatu.[5]

Mukan kagan je bil prijazen do budistov in velja za prvega, ki je Turkom predstavil budizem.[6][7] Spodbujal je gradnjo turškega budističnega templja v kitajski prestolnici Čangan. Zanj samega ni znano ali se je spreobrnil v budizem. Neznano je tudi to, če in koliko Gokturtkov je bilo med njegovo vladavino budistov.[8]

Razširil je gokturški kaganat in zavaroval njegove meje pred zadnjimi Rouranci. Osvojil je plemena Toles na zahodu, Kitane na vzhodu in Kirgize na severu. Svojo državo je razširil na celotno nekdanje ozemlje Šiongnuja.

Mukan kagana je po njegovi smrti nasledil mlajši brat Taspar.

Videz

Kitajski viri omenjajo kaganov nenavaden videz. Imel je oči kot "barvna glazura"[9] ali "lapis lazuli",[10] se pravi modre.[11][12] Imel je širok obraz [13] in rdečo polt. Označen je bil kot "trd in oster" vladar, zgodovinarji pa so ga imeli za pogumnega in razgledanega.

Družina

Slika iz grobnice cesarice Ašine, Mukan kaganove hčerke, poročene s cesarjem Severnega Džova

Muhan kaganova turška žena ni imela otrok, kar je povzročilo težave Talopienu, sinu kaganove neturške žene, s katero je bil poročen v skladu z diplomatskim sporazumom.[14]

Kaganova hčerka Ašina je bila žena cesarja Vuja iz Severnega Džova. Njegov sin Apa kagan je po smrti svojega strica Taspar kagana zase zahteval prestol, vendar mu to ni uspelo. Kaganov drug sin Jangsu Tegin je kasneje vladal Zahodnemu turškemu kaganatu.

Sklici

  1. ↑ Gary Seaman, Daniel Marksm. Rulers from the steppe: state formation on the Eurasian periphery. Ethnographics Press, Center for Visual Anthropology, University of Southern California, 1991, ISBN 978-1-878986-01-6, str. 96–97.
  2. ↑ Ethno Cultural Dictionary, TÜRIK BITIG
  3. ↑ »ḴOSROW II – Encyclopaedia Iranica«. www.iranicaonline.org (v angleščini). Pridobljeno 26. julija 2018.
  4. ↑ Bauer, Susan Wise (2010). The History of the Medieval World: From the Conversion of Constantine to the First Crusade. W. W. Norton & Company. str. 238–241. ISBN 978-0-393-05975-5.
  5. ↑ Roux 2000, str. 79.
  6. ↑ Durand-Guedy, David (2013). Turko-Mongol rulers, cities and city life. Leiden. str. 41. ISBN 978-9004257009.
  7. ↑ Kwanten, Luc (1979). Imperial nomads: a history of central Asia, 500-1500. Philadelphia: University of Pennsylvania Press. str. 45. ISBN 0812277503.
  8. ↑ Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae (v angleščini). Magyar Tudományos Akadémia. 1972. str. 78. "During the reign of Muqan, the Türks were receptive toward Buddhism, but whether or not it was actually adopted by a substantial number of Türks or by Muqan himself is not known."
  9. ↑ Wang (2018), str. 190.
  10. ↑ History of the Northern Dynasties vol. 99 "狀貌奇異，面廣尺餘，其色赤甚，眼若琉璃"
  11. ↑ Esin, Emel (1968). Proceedings Of The Twenty Sixth International Congress Of Orientalists Volume II. New Delhi: Organising Committee, XXVI International Congress of Orientalists. str. 126.
  12. ↑ Esin, Emel (1980). A History of Pre-Islamic and Early-Islamic Turkish Culture. Istanbul: Ünal Matbaasi. str. 116.
  13. ↑ Book of Zhou, vol. 50 ""狀貌多奇異，面廣尺餘，其色甚赤，眼若瑠璃"
  14. ↑ Basan, Osman Aziz (24. junij 2010). The Great Seljuqs: A History (v angleščini). Routledge. str. 289. ISBN 978-1-136-95392-7.

Vir

  • Roux, Jean-Paul (2000). Histoire des Turcs (v francoščini). Fayard.


Mukan kagan
Ašina
Rojen: ni znano Umrl: 572
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Isik kagan 		Kagan Turškega kaganata
554–572 		Naslednik:
Taspar kagan