S svojim tokom skozi osrčje Evrope ima osrednji zgodovinski, gospodarski in kulturni pomen za srednje- in vzhodnoevropske narode. V njenem porečju živi okrog 81 milijonov ljudi, ki njene vode izkoriščajo za kmetijstvo in industrijo, v preteklih tisočletjih pa je bila pomembna predvsem kot koridor za migracije in naravna meja.[2][3] Teče skozi glavna mesta štirih držav, Dunaj (Avstrija), Bratislavo (Slovaška), Budimpešto (Madžarska) in Beograd (Srbija), ki so obenem tudi največja mesta ob njej.
Etimologija
Ime Donava, katerega različice uporabljajo tudi v drugih jezikih (nemškoDonau; v starejših zapisih tudi Donaw in Tonach, madžarskoDuna, hrvaško, srbsko in bolgarsko Dunav (Дунав),slovaškoDunaj; enako tudi češko, poljsko ter ukrajinsko in rusko (Дунай), romunskoDunărea; latinsko Danubius ali Dānuvius; grško Danubis (Δούναβης) ali Istros (Ἴστρος); turško Tuna (nehri); italijansko in špansko Danubio; angleško in francosko Danube), verjetno izvira od Keltov, ki so v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. zasedli ozemlje ob zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda danu pomenila »tok« - iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so Don, Dneper in Dnester.[3]
V Heziodovih in Herodotovih zapisih se pojavlja tudi pod imenom (H)Istrion /Hister, vendar je prišlo v splošno rabo keltsko ime, ki so ga prevzeli Rimljani,[3] in sicer v latinizirani obliki Danubius.
Pri Slovencih se je uveljavilo poimenovanje reke, ki je prevzeto iz nemškega, z rečnim sufiksom -a, medtem ko se je na Slovenskem od zahodnoslovanskega poimenovanja ohranil le en pomen - ekskluzivno za mesto Dunaj.
Hidrografija
Porečje Donave je eno od večjih v Evropi.
Donava je edina velika evropska reka, ki teče od zahoda proti vzhodu. Po 2.857 km[4] se izliva v Črno morje, vstopna točka v rečno delto je pri svetilniku v Sulini. Porečje pokriva 801.463 km², povprečen pretok je 6.857 m³/s ali 216,34 km³/leto.[2]
Večina pritokov izvira v Alpah in se izlivajo v Donavo z desne strani. Najpomembnejši pritoki, z dopisanim pretokom, so:
Ponikanje Donave (Donauversickerung), shema.Ponikanje Donave pri kraju Immendingen
Donava je geološko gledano precej starejša od Rena, katerega porečje je po pomembnosti primerljivo z donavskim. Danes je Ren edina alpska reka, ki teče proti severu v Severno morje, med zadnjo poledenitvijo v pleistocenu je voda izvirnega dela Rena lahko tekla le v Donavo. Deli te mnogo bolj vodnate Donave so vidni še danes kot kanjoni v Švabski Juri. Po koncu zadnje ledene dobe je prišlo do močne erozije zgornje renske doline, zaradi česar danes dobršen del alpskih voda odteka po Renu in manj po Donavi. Švabska Jura je zgrajena iz poroznega apnenca, dolina Rena pa je nižja od Donave, zato del vode iz struge Donave pod zemljo odteka v 12 km oddaljen Aach, del porečja Rena. Zaradi raztapljanja apnenca se predvideva, da bo nekoč celoten zgornji del Donave tekel v Ren.
Donauzusammenfluss, kjer se potoka Breg in Bregach zlijeta in tvorita Donavo.
Izvirni del Donave tvorita dva potoka v Schwarzwaldu, Breg in Brigach. Breg izvira blizu kraja Furtwangen na nadmorski višini 1078 metrov. Ker je ta potok daljši od Brigacha, se ga običajno navaja kot izvir Donave.[5]. Potoka se zlijeta pri kraju Donaueschingen, kjer v parku postavljen vodnjak iz 19. stoletja Donauquelle simbolizira tradicionalni izvir Donave[6].
Umetni kanal Cernavodă (Donava-Črno morje), zgrajen na ozemlju Romunije v dolžini 64 km, skrajša plovbo po Donavi za 400 km. Odprt je bil leta 1984.[7]
Donava teče skozi številna večja in manjša mesta, vključno s štirimi glavnimi mesti držav, kar je več kot katerakoli druga reka. Mesta od izvira do izliva so:
↑ 3,03,13,2Sommerwerk, Nike s sod. (2009). »The Danube river basin«. V Tockner, Klement; Uehlinger, Urs; Robinson, Christopher T. (ur.). Rivers of Europe. Academic Press. str. 75–129. ISBN9780080919089.
↑Dunav Hrvatska enciklopedija (pridobljeno 7.1.2017)
.png)
