kvark b
|
Sestava: |
osnovni delec
|
Statistika: |
fermionska
|
Skupina: |
kvark
|
Generacija: |
tretja
|
Interakcija: |
močna, šibka, elektromagnetna, gravitacija,
|
Simbol(i): |
|
Antidelec: |
antikvark b ()
|
Predpostavil: |
Makoto Kobajaši, Tošihide Maskava (1973) [1]
|
Odkril: |
Leon Max Lederman (1977) [2]
|
Masa: |
okoli 4 GeV/c2
|
Razpadni delec: |
kvark u, kvark c
|
Električni naboj: |
-1/3 e0
|
Barvni naboj: |
da
|
Spin: |
1/2
|
Šibki izospin: |
levosučni: - 1/2, desnosučni: 0
|
Šibki hipernaboj: |
levosučni: +1/3, desnosučni: -2/3
|
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji). Ima električni naboj enak -1/3 in maso okoli 4 GeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark b (ima naboj +1/3). Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
Primera hadronov s kvarkom b sta
Zgodovina
Kvark b sta teoretično predvidevala v letu 1973 japonska fizika Makoto Kobajaši in Tošihide Maskava, da bi pojasnila kršitev simetrije CP.[1]
Ime dno je uvedel izraelski fizik Haim Harari (rojen 1940).[3]
Kvark b je bil odkrit leta 1977 v Fermilabu pod vodstvom fizika Leona Maxa Ledermana.
Opombe in sklici
Zunanje povezave