Krilni oltar (tudi zložljiv oltar) ali krilni retabel je posebna oblika oltarnega nastavka, običajen v srednji Evropi, v katerem je lahko fiksno svetišče ali corpus obdan z dvema (triptih), štirimi (pentaptih) ali več (poliptih) premičnimi krili. Tehnični izrazi so izpeljani iz starogrške: τρίς: trís ali 'trojni'; πέντε: pénte ali 'pet'; πολύς: polýs ali 'mnogo'; in πτυχή: ptychē ali 'pregib, plast'[1]. Ker lahko krilni oltar prikazuje različne prizore med tednom, v nedeljah ali praznikih, na podlagi motivov in vrste dekoracije (poslikane plošče ali reliefi), se imenuje tudi liturgični oltar. Na oltarnem nastavku je pogosto vgrajena oltarna slika, bolj pogosto pa ima rezbarsko (izklesano) podobo. Nad retablom je mogoče najti krono ali nadgradnjo, konice in rože križa. Pod njim so lahko relikvije, v relikviariju v predeli, ki leži na oltarnem kamnu (mizi).
Primeri
Pacherjev oltar - sveti Wolfgang im Salzkammergut
Kefermarktov oltar v Kefermarktu
Krakovski oltar v baziliki svete Marije v Krakovu, delo Veita Stoßa.
↑Wilhelm Gemoll (1965), Griechisch-Deutsches Schul- und Handwörterbuch (v nemščini), München/Wien: G. Freytag Verlag/Hölder-Pichler-Tempsky
Literatura
Herbert Schindler (1978). The Schnitzaltar. Meisterwerke und Meister in Süddeutschland, Österreich und Südtirol. Verlag Friedrich Pustet, Regensburg. ISBN3-7917-0754-X.
Karl-Werner Bachmann, Géza Jászai, Friedrich Kobler, Catheline Périer-D'Ieteren, Barbara Rommé, Norbert Wolf: Flügelretable, in: Reallexikon zur Deutschen Kunstgeschichte
Zunanje povzevae
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Krilni oltar.