Komárno (madžarskoKomárom, nemškoKomorn, srbskoКоморан – Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021[1]) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške. Stoji ob levem bregu reke Donave, ki je tam mejna reka z Madžarsko, tik pred njenim sotočjem z reko Vah. Na drugem bregu Donave stoji madžarsko mesto s podobnim imenom Komárom.[5]
Sotočje dveh velikih vodotokov je že od rimskih časov znano kot strateško pomembna vojaška ter prometna lokacija. Med turškimi vpadi v 16. stoletju ga je utrdil Matija Korvin, strateški pomen pa je ohranil še v obdobju Avstro-Ogrske. Do začetka 20. stoletja se je naselje razširilo na južni breg Donave, obrambno funkcijo pa je v zadnjem stoletju nadomestila trgovska – zdaj je kraj znan kot glavno slovaško pristanišče na Donavi, kjer pretovarjajo predvsem premog in nafto na trgovski poti med Srednjo in Vzhodno Evropo. Po propadu Avstro-Ogrske je Komárno razdelila trianonska meja med Madžarsko in novonastalo Češkoslovaško, odtlej se mesti razvijata ločeno.[5][6]
Komárno je kulturno središče madžarske manjšine na Slovaškem, Madžari predstavljajo tudi večinsko prebivalstvo. Zato je pogosto omenjan v kontekstu konfliktov med Slovaki in Madžari na nacionalni ravni, pri čemer pa je sobivanje narodnosti v samem Komárnu mirno.[7] Sestrski mesti je dolga leta povezoval le most Erzsébet čez Donavo, ki pa je zaradi premajhne nosilnosti predstavljal pomembno oviro v cestnem prevozu tovora. Novi most Monoštor, odprt leta 2020, je odpravil te omejitve.[8] Poleg tega je Komárno poleg Bratislave znan kot zgodovinsko središče srbske manjšine, Srbi so se sem naseljevali v več valovih od začetka 16. stoletja dalje za obrambo pred Turki.[9]
Mednarodne povezave
Komárno ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:[10]
