Kloriti (iz grškegaχλωρός [hlorós] – zelen) so skupina filosilikatnihmineralov s splošno formulo A5−6T4O10Z8, v kateri je
A - Al, Fe2+, Fe3+, Li, Mg, Mn, Ni
T - Al, Fe3+, Si
Z: O in/ali OH-
Značilnosti
Skupino se lahko na osnovi njene kemije, v kateri se v silikatni rešetki zamenjujejo magnezij, železo, nikelj in mangan, opiše s štirimi kočnimi členi nizov trdnih raztopin:
V nekaterih mineralih so poleg omenjenih štirih elementov vgrajeni tudi cink, litij in kalcij. Rezultat je velika množica mineralov z značilno različnimi fizikalnimi, optičnimi in difrakcijskimi lastnostmi. Minerali so zaradi različnih kemijskih sestav obstojni na širokem območju temperatur in tlakov, zato so prisotni v vseh nizkotemperaturnih in visokotemperaturnih metamorfnih in hidrotermalnih kamninah in globinskih sedimentih.
V kloritno skupino spadajo tudi:
sudoit - Mg2(Al,Fe3+)3Si3AlO10(OH)8
ortohamozit - (Fe2+,Mg,Fe3+)5Al(Si3Al)O10(OH,O)8
baileyklor - (Zn,Al,□)3(Fe2+2Al)(Si3Al)O10(OH)8
gongjerit - Mn2+3(Mn2+3Fe3+)(Si,Fe3+)4O10(OH,O)8
kukeit - LiAl4(Si3Al)O10(OH)8
borokukeit - Li(1+3x)Al(4-x)(BSi3)O10(OH,F)8, v katerem je x = 0 - 0,33
Najpogostejši so klinoklor, penantit in hamozit. Monokristali klinoklorja draguljarske kakovosti se tržijo kot serafinit.
Struktura
Tipična splošna formula kloritov je (Mg,Fe)3(Si,Al)4O10(OH)2•(Mg,Fe)3(OH)6.
Kloriti imajo strukturo sedndviča 2:1 ali t-o-t (tetraeder-oktaeder-tetraeder), ki se pogosto omenja tudi kot struktura lojevca. Za razliko od drugih glinavcev s strukturo 2:1, v katerih so vmesni prostori med sendviči 2:1 zaponjeni s kationi, so v kloritih ti prostori zapolnjeni s skupinami (Mg2+,Fe3+)(OH)6. Skupina (Mg2+,Fe3+)(OH)6 je zelo podobna brucitu (Mg(OH)2), zato se kloritna struktura pogosto zapiše tudi kot
-t-o-t-brucit-t-o-t-brucit...
Starejše klasifikacije so klorite delile na ortoklorite in leptoklorite. Predpona orto- je lahko zavajajoča, ker kloriti ne kristalizirajo v ortorobskemkristalnem sistemu.
widths="155px"
Kukeit
Kloritni skrilavec
Klorit, psevdomorf po granatu; velikost: 35 × 31 × 27 mm
Kristal kremena z vključki klorita (Minas Gerais, Brazilija); velikost: 42 × 39 × 33 mm
Nahajališča
Kloriti se običajno pojavljajo v magmatskih kamninah kot produkt preperevanja mafičnih mineralov, na primer piroksena, amfibola in biotita. V takšnih okoljih je klorit lahko nastal tudi s preperavanjem obstoječih feromagnezijevih mineralov ali kot produkt metasomatizma z dodajanjem železa, aluminija ali drugih spojin v kamninsko maso. Skupaj z epidotom, sericitom, adularjem in sulfidnimi minerali pogosto spremlja hidrotermalne rudne depozite. V glinastih skrilavcih se pojavlja skupaj s kremenom, albitom, sericitom in granatom. V ultramafičnih kamninah med produkti preperavnja prevladuje klinoklor skupaj z lojevcem.
Poskusi kažejo, da je klorit lahko stabilen tudi v peridotituZemljinega plašča nad oceansko litosfero in kamninah, iz katerih nastajajo magme otočnih lokov.
Oblike klorita so na različnih lokacijah različne. Na nekaterih predelih Walesa se nahaja v skrilavcih,[4] na Ring Mountain v Kaliforniji na primer pa v raztresenih površinskih blokih.[5] V Sloveniji se kloriti najdejo v dolini Bistrice nad Slovensko Bistrico.[6]
↑E. Greenly: Origin and Associations of the Jaspers of South-eastern Anglesey. Quarterly Journal of the Geological Society, 58 (1902), str. 425-440. doi 10.1144/GSL.JGS.1902.058.01-04.29.
↑C. M. Hogan Ring Mountain, The Megalithic Portal, A. Burnham (2008) [4]
↑Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS53037312. ISBN86-365-0184-9.
T. Grove, N. Chatterjee, S. Parman in E. Medard, (2006). "The influence of H2O on mantle wedge melting". Earth and Planetary Science Letters 249, str. 74–89.