Maturirala je na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani in se zatem vpisala študij na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomirala z odliko in nato leta 1999 opravila še državni pravniški izpit.[4]
Kresalova je bila 30. junija 2007 z 287 delegatskimi glasovi od 329 veljavnih glasov izvoljena za predsednico Liberalne demokracije Slovenije[6], pri čemer je premagala edinega protikandidata Matjaža Švagana.[7] Po izvolitvi se je tudi zaposlila na LDS. Maja 2008 je bila na kongresu v Belfastu izvoljena za podpredsednico Liberalne internacionale. Istega leta je izšla njena knjiga Leto v politiki, kjer so objavljene njene kolumne, besedila, intervjuji in govori. 28. maja 2011 je bila na kongresu LDS ponovno izvoljena za predsednico stranke; zadnjo je glasovalo 216 delegatov, medtem ko je za edinega protikandidata Blaža Kavčiča glasovalo 127 delegatov.[8]
Leta 2012 je skupaj z Alešem Zalarjem ustanovila Evropski center za reševanje sporov (ECDR). Center strankam ponuja storitve alternativnega reševanja sporov v gospodarskih, potrošniških, civilnih, družinskih, delovnih in drugih sporih ter deluje tudi mednarodno.
Ministrica za notranje zadeve
21. novembra 2008 jo je Državni zbor RS potrdil za notranjo ministrico.[11] 24. novembra istega leta je Kresalova s primopredajo prevzela MNZ od svojega predhodnika Dragutina Mateta.[12]
V času ministrovanja je prestala tudi dve parlamentarni interpelaciji: prvo so 23. februarja 2009 vložili poslanci SDS zaradi njenega ravnanja glede izbrisanih (na obravnavi 1. aprila 2009 ni dobila zadostne podpore), medtem ko so drugo 23. februarja 2010 vložili poslanci SDS, SLS in SNS zaradi njenega delovanja v aferi Baričevič in glede najema prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) (interpelacija je bila zavrnjena 21. aprila 2010).[13]
9. avgusta 2011 je Računsko sodišče Republike Slovenije podalo revizijsko poročilo Zagotavljanje poslovnih prostorov za potrebe Ministrstva za notranje zadeve[14], v katerem je podalo negativno mnenje glede najema stavbe za NPU (kateri je bil sklenjen v času ministrovanja Kresalove), kot tudi negativno mnenje glede najema t. i. Matejeve palače za potrebe MNZ (v času 8. vlade pod ministrom Matejom).[15] Kresalova je isti dan ponudila odstop Pahorju, ki pa ga slednji ni sprejel.[16] Naslednji dan je Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije izdala načelni mnenji[17][18] glede postopka najema stavbe NPU, pri čemer je ugotovila koruptivno dejanje.[19] Kresalova je nato, kljub temu da se ne strinja z mnenjem protikorupcijske komisije, isti dan (10. avgusta) nepreklicno odstopila.[20] Istočasno je napovedala tudi, da bo odšla po strankarsko zaupnico.[21] Je prva političarka (oz. politik), ki je v zgodovini samostojne Slovenije odstopila iz svojega položaja zaradi suma korupcije.
19. avgusta je Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije Državni zbor RS seznanil z odstopom Kresalove.[22], s čimer je bila tudi formalno razrešena s položaja; do imenovanja njenega naslednika pa še vedno opravlja tekoče zadeve.[3]
24. avgusta je odšla po zaupnico na svet stranke LDS, kateri ji je soglasno podal zaupnico; hkrati je napovedala tožbo proti odločitvi protikorupcijske komisije.[23] 2. septembra je Kresalovi prenehala tudi funkcija poslanke.[24] Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidirala kot poslanka na listi svoje stranke, vendar se stranka ni uvrstila v parlament.
14. marca 2010 je bila Katarina Kresal potnik v vozilu Audi A8, ki je po poročanju Žurnal24 vozilo hitreje kot 200 km/h v smeri Fernetičev brez policijskih luči. Omejitev je bila 130 km/h. Avtomobil se je ustavil šele po 30 km lova. Policist, ki je vozil, je dobil kazen 460 evrov in 6 kazenskih točk.[27] 2. aprila 2010 je policija sporočila, da presežena hitrost ni bila višja od 166 km/h. Katarina Kresal je dejala, da se ni zavedala hitrosti.[28] Kazen ni bila nikoli plačana in original video posnetka zasledovanja je policija »izgubila«.[29]
