Na državnozborskih volitvah leta 2014 je Virantova stranka izpadla iz parlamenta, sam pa se je umaknil iz državne politike. Leta 2019 je postal direktor programa SIGMA pri OrganizacijI za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).[6]
Po volilni zmagi Slovenske demokratske stranke v letu 2004, na katerih je Virant tudi sodeloval kot kandidat (kljub temu, da ni (bil) član SDS)[9], je Virant postal vodja novoustanovljenega Ministrstva za javno upravo v vladi pod vodstvom Janeza Janše. Začel je s temeljito reformo javnih služb v Sloveniji, ki vključuje modernizacijo in racionalizacijo storitev. V zadnjih letih Janševe vlade je bil Virant pogosto razvrščen kot najbolj priljubljen minister in eden od najbolj priljubljenih politikov v Sloveniji.[10] Najbolj je znan po t. i. Virantovi reformi plačnega sistema javnih uslužbencev.[9]
Po parlamentarnih volitvah 2008, v kateri je Slovenska demokratska stranka izgubila proti koaliciji pod vodstvom socialdemokratskega vodje Boruta Pahorja, je ministra Viranta nadomestila Irma Pavlinič Krebs iz stranke Zares. Sam je še eno leto prejemal nadomestilo (ter bil brezposeln še nadaljnje tri mesece), hkrati pa je opravljal honorarno pedagoško delo.[9]
Zbor za republiko in resetiranci
V decembru 2008 je bil izvoljen za predsednika Zbora za republiko, slovenske liberalno-konzervativne državljanske platforme, povezane z intelektualnim krogom Nove revije; na tem položaju je zamenjal Petra Jambreka.[9] Marca 2011 je napovedal, da mesto predsednika zapušča, saj je prišlo do razhajanj med nekaterimi člani, ter da se je za njegovo razrešitev najbolj zavzemal Dimitrij Rupel.[11] Slednji je to zanikal.[12]
Oktobra 2011 je napovedal, da bo šel na volitve 4. decembra s svojo listo. Javno so ga podprli t. i. "resetiranci", na čelu z Radom Pezdirjem.[3] Takoj po napovedi so ankete pokazale visoko podporo za Virantovo mandatarstvo.[14]
Na državnozborskih volitvah leta 2014 je Virantova stranka izpadla iz parlamenta, sam pa je odstopil z mesta predsednika stranke. Začel je delovati kot svetovalec pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in več drugih institucij,[16][17] leta 2019 je postal direktor programa SIGMA.[6]
