Karl Alexander Müller, švicarski fizik, * 20. april 1927, Basel, Švica, † 9. januar 2023, Zürich.
Po diplomi in doktoratu na ETH Zürich se je zaposlil v laboratoriju podjetja IBM, kjer se je posvetil raziskavam keramičnih oksidov. V 1980. letih se je namenil najti snov, ki bi postala superprevodna pri višji temperaturi kot takrat znane snovi, v ta namen je v laboratorij pripeljal sodelavca Johannesa Bednorza, s katerim sta sistematično preučevala okside. Leta 1986 sta odkrila barijev-lantanov-bakrov oksid, ki je postal superprevoden pri temperaturi 35 K, 12 K višje kot prej.
Odkritje je spodbudilo živahno raziskovalno aktivnost in še v istem letu so drugi raziskovalci dosegli superprevodnost v novih oksidih pri temperaturah blizu 100 K, kar je nakazalo, da bi bil lahko pojav nekoč uporaben pri proizvodnji in prenosu električne energije.
Müller in Bednorz sta si leta 1987 za preboj v raziskavah superprevodnikov razdelila Nobelovo nagrado za fiziko.[8] Še pred tem je bil istega leta izvoljen za dopisnega člana SAZU.
Sklici
|
|---|
| 1901–1925 | |
|---|
| 1926–1950 | |
|---|
| 1951–1975 | |
|---|
| 1976–2000 | |
|---|
| 2001–2025 | |
|---|
|
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze | |
|---|
| Drugo | |
|---|
